Udeleženci programa Z glasbo v lepši dan upajo, da se naslednje leto znova snidejo. Foto: MMC RTV Slovenija/Bojana Lekše
Udeleženci programa Z glasbo v lepši dan upajo, da se naslednje leto znova snidejo. Foto: MMC RTV Slovenija/Bojana Lekše
false
Petju so dodali še telesno gibanje. Foto: MMC RTV Slovenija/Bojana Lekše
false
Zborovodkinja Cvetka Krampelj je še naprej predana glasbenemu ustvarjanju. Foto: MMC RTV Slovenija/Bojana Lekše
false
Mira Kordiš (prva z leve) je po več letih znova našla veselje v glasbi. Foto: MMC RTV Slovenija/Bojana Lekše

Nekateri se hitro znajdejo v novem življenjskem obdobju, spet drugi potrebujejo čas. Tako se je skupina upokojencev iz Novega mesta odločila, da bodo del svojega časa namenili glasbi. Pod okrilje jih je vzela priznana profesorica glasbe Cvetka Krampelj, ki je uspešno vodila otroške zbore in mešani pevski zbor v Revozu.

Bili so kot ena velika družina
"Že s prvim srečanjem smo se začutili in med nami so se pretakale pozitivne silnice, ki so nam poživljale moč in energijo. Postali smo ena velika družina, s ciljem spoznati različne zvrsti glasbe, jo prepevati in ji prisluhniti. Še posebej zabavno je bilo, ko smo petju dodali telesno gibanje in zvočne efekte rok in nog," je ob koncu njihovih druženj strnila misli Anica Mušič.

Že samo misel, da bo s tistimi, ki so radi razigrani, dobre volje in se radi družijo, predvsem pa radi pojejo, ji je obogatila tedne in dneve, ko se je spopadala z vsakdanjimi obveznostmi. Ob petju so spoznavali skladatelje in njihovo delo. Upokojena zobozdravnica Mira Kordiš je pogrešala programe, v katere je bila vključena prejšnja leta, nato so ji predlagali, naj se pridruži krožku Z glasbo v lepši dan. "Odločila sem se, da grem, in bilo je res lepo doživetje. Violino sem igrala šest let, ko pa sem šla na fakulteto, tega ni bilo več. Po vseh teh vajah se je radost povrnila, zato sem Cvetki hvaležna za ves ustvarjalni naboj, ki nam ga predaja. Vsako uro smo se nekaj naučili, saj je bila vedno pripravljena. Nismo samo peli, ampak smo se pogovarjali o skladateljih in njihovih skladbah, na primer o Mozartu in njegovem opusu. Moram reči, da sem vse druge stvari pustila, samo da sem lahko prišla ob sredah sem. Po uri glasbe je sledilo podaljšano bivanje, kar pomeni, da smo šli na kavo."

Mira pravi, da je bilo na srečanjih čutiti veliko pozitivne energije, pa še v skupini so se res dobro razumeli.

Melodije so mrmrali še ves dan
Program so sklenili z glasbenim nastopom, vendar vsi udeleženci upajo, da bodo prihodnje leto nadaljevali, ker so se med sabo povezali in resnično uživali. Program so začeli oktobra lani in ga sklenili letos maja. Na srečanjih ob sredah so spoznavali ljudsko pesem, skladatelje, se poučili o ritmu in o tem, kako pomembno je jasno izgovarjanje. Udeleženci so s srečanj odhajali veseli, dobre volje, razigrani in si prepevali še med potjo proti domu. Na nastopu so skozi različna izrazna sredstva - gibe, glas in pozitivno energijo - pokazali, da so na glasbenih srečanjih res uživali.

Udeleženci pravijo, da je zelo pomembno, da vsak najde smisel življenja tudi v tretjem življenjskem obdobju, in to je za njih veselje, radost in druženje z ljudmi, ki so ti pri srcu.

Glasba jo bo spremljala tudi v tretjem življenjskem obdobju
Zborovodkinja Cvetka Krampelj pravi, da je h glasbi mogoče pristopiti samo z glasbo, saj "odpre emocije, razgiba ude, kultivira glas, širi obzorje znanja in še več". "Vsako sredo zjutraj mi je pospešeni ritem srca dal vedeti, da sem ta več prav jaz. Spet sem v ustvarjalnem pogonu, spet iščem, brskam, izbiram, pišem in razmišljam," še dodaja.

Profesorica Cvetka Krampelj je še povedala, da je uživala pri delu z vsemi udeleženci, ki so ji pomagali, da se je tudi po upokojitvi počutila koristno, sprejeto in spoznala, da se ne sme še ustaviti. Čeprav se je med srečanji spraševala, ali je na pravi poti in ali bodo sprejeli njen način dela, je ugotovila, da to niti ni pomembno. Dobra volja, nasmeh na obrazu in želja po znanju so dokazovali, da so drug drugega sprejeli in si želijo ustvarjati in nadgrajevati znanje še naprej.

Zagotovo je obdobje po upokojitvi prelomnica v življenju, vendar so udeleženci zatrdili, da je lažje, če to prebrodiš v družbi s sebi enakimi, in se že pred upokojitvijo pozanimaš, kam bi se lahko vključil, da bo ta prehod čim lažji.