Običajno so javni domovi cenejši od tistih s koncesijo, vendar so tudi tu cene različne. Čeprav se v domovih trudijo za dobro počutje stanovalcev, pride občasno do zapletov, ki jih stanovalci in svojci rešujte na podlagi pritožbe v domu ali se obrnite na pristojne institucije.

O pomenu institucionalnega varstva, se pravi oskrbi v domovih in prihodnjih dejavnostih na tem področju, je v oddaji Svetovalni servis spregovoril Zoran Hoblaj, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktor doma Rakičan v občini Murska Sobota. V Skupnost socialnih zavodov Slovenije je združenih 98 domov, od tega je pet posebnih in štirje kombinirani domovi.

Spremembe na področju osnovne zdravstvene in socialne oskrbe
S strokovnega vidika se socialnovarstveni zavodi oblikujejo v smer deinstitucionalizacije. Domove skušajo približati novim usmeritvam, tako da oblikujejo gospodinjske skupnosti in vse več pozornosti namenjajo obravnavi dementnih oseb in njihovih svojcev. Nekateri domovi se poleg klasičnega institucionalnega varstva usmerjajo tudi v izvajanje pomoči na domu, dnevnega in začasnega varstva.

Vse večji pomen dajejo paliativni oskrbi
"Zavedamo se sprememb nove zakonodaje, ki bodo prinesle nove oblike izvajanja skrbi za starejše in domovi se bomo morali prilagoditi novonastalim razmeram," pojasni Hoblaj. V zadnjih letih namenjajo domovi veliko pozornosti paliativni oskrbi, ki je v zadnjem času zelo aktualna, saj vsako leto umre v domovih od 25 do 30 odstotkov stanovalcev. "Domovi smo sposobni vzpostaviti mrežo paliative, saj razpolagamo tako s stanovanjskimi zmogljivostmi kot s kadrovskim naborom dobro usposobljenih delavcev," je povedal Hoblaj.

Gibanje cen v domovih za starejše
Cene so oblikovane na podlagi pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev, sprejmejo pa jih pristojni organi upravnih enot domov, ki morajo pridobiti še soglasje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Povprečna cena brez dodatne oskrbe je 19,58 evra na dan, vendar se cene po domovih razlikujejo. Javni domovi so v nekoliko boljšem položaju, ker imajo nižje cene, saj so že v preteklosti morali zagotavljati dostopnost do teh storitev. Koncesionarji pa morajo v ceno všteti tudi vse nastale stroške z novogradnjo, zato so cene višje," je pojasnil Hoblaj. Cene so vezane na storitve, ki jih stanovalec potrebuje.

V primeru težav v zvezi z nastanitvijo v domovih oziroma zmanjšanjem plačila stroškov, če je stanovalec odsoten, se lahko stanovalci ali svojci obrnejo po informacije oziroma pritožijo na Svet zavoda, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali socialno inšpekcijo. V primeru odsotnosti iz doma vam od mesečnega zneska odštejejo le znesek za hrano, saj so takšna pravila, ki se jih morajo domovi držati, je zatrdil Hoblaj.

Pogoji in dokumentacija za sprejem v dom
Starostna omejitev za sprejem v domove je 65 let, v izjemnih primerih lahko sprejmejo v dom tudi mlajše, ki jih zaradi zdravstvenih in socialnih težav ne morejo nastaniti doma. "Za sprejem v dom morate vložiti dokumentacijo, med drugim tudi zdravniško potrdilo osebnega zdravnika, staro največ 30 dni. Vlogo obravnava komisija, in če se odobri sprejem, se ta v kratkem času tudi izvede."

V domu je pestro družabno življenje
Življenje v domovih se je v zadnjih letih zelo spremenilo, saj zaposleni poskrbijo za različne dejavnosti in družabne dogodke. "Pogosto stanovalci zaradi spremembe življenjskega okolja ne želijo v dom. Po nekaj mesecih, ko se navadijo in spoznajo osebje ter druge stanovalce, pa nekateri sploh nočejo več domov. Menim, da je kakovost življenja v domovih na visoki ravni, saj imajo ljudje celovito oskrbo in zdravstveno nego. Tako stanovalci doma kot tisti, ki živijo v odročnih krajih, obiščejo pri nas kulturne prireditve, se udeležujejo izletov, pridejo na delovno terapijo, fizioterapijo, koristijo frizerske storitve, skratka, vse, kar potrebujejo v življenju, imajo na enem mestu."

Pomanjkljivosti v sistemu oskrbe
Poslušalci so v oddaji izpostavili težave s prehrano v domovih, ker stanovalci z različnimi dietami ne dobijo ustreznih obrokov, saj so ti za vse enaki. Ravno tako naj bi v nekaterih domovih stanovalci, ki ne morejo v jedilnico, dobili hladne obroke. Poslušalci so opozorili tudi na premalo zaposlenega osebja, ki se ne more posvetiti stanovalcem tako kot ti in njihovi svojci pričakujejo. Hoblaj doda, da se morajo uporabniki ali svojci, ki opazijo nepravilnosti, obrniti na dom in reševati težave tudi po pritožbeni poti, če druge možnosti ni.

Starejših je vse več, tako so spremembe potrebne, se strinja tudi Hoblaj, ki pravi, da spremljajo urejenost domov tudi v tujini in dobro prakso prenašajo v Slovenijo. To pomeni, da urejajo nove oddelke za dementne, gospodinjske skupnosti širijo še z dnevnimi centri, razvozom kosil in izvajanjem pomoči na domu.

B. L.