Alenka Bole Vrabec je med drugim dobitnica Sovretove nagrade, najvišjega slovenskega priznanja za prevajalce. Foto: Radio ARS / Ivan Merljak
Alenka Bole Vrabec je med drugim dobitnica Sovretove nagrade, najvišjega slovenskega priznanja za prevajalce. Foto: Radio ARS / Ivan Merljak
Sto let samote
V slovenščino je prevedla več del velikega Gabriela Garcie Marqueza, tudi največje latinskoameriško delo, roman Sto let samote. Foto: Učila

Gledališču je bila zapisana kot občudovalka, igralka, režiserka in strokovna sodelavka. Bila je direktorica gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, v Radovljici je ustanovila Linhartov oder.

Dve ljubezni: književnost in teater
Alenka Bole Vrabec se je rodila leta 1937 v Kranju. Študirala je primerjalno književnost in dramsko igro na takratni Akademiji za igralsko umetnost. Debitirala je v Mladinskem gledališču v Ljubljani, igrala pa je tudi v Teatru 57.

Med ljubitelji se je prvič predstavila v Novem mestu z režijo Linhartovega Matička. Pozneje je delovala kot svetovalka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Radovljica in nato pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Bila je direktorica ljubiteljskega gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, svojo poklicno pot pa je končala kot direktorica Linhartove dvorane v Radovljici.

V Radovljici je ustanovila Linhartov oder. V zgodovino gledališča se je v tem obdobju zapisala njena režijska postavitev Linhartovega Matička (1977), v katerem je tudi igrala Nežko. Posebnost radovljiškega odra pa so postali njeni recitali, imenovani ugledališčena poezija, ki so odkrivali pokrajino besede ciganske poezije - Andreja Bretona, Federica Garcie Lorce, Marka Pavčka, Toneta Pavča, Gregorja Strniše, Gitice Jakopin in drugih.

Po letu 1996 se je začela ukvarjati z izzivi ambientalnega gledališča, zlasti na gradu Kamen in na Pustem gradu. Ob 40-letnici umetniškega delovanja je pripravila monodramo z lutkami na besedilo Berte Bojetu Osama.

Kot režiserka in lektorica je veliko sodelovala s Slovenci na avstrijskem Koroškem; prav za te skupine je pripravila vrsto prevodov in priredb.

Bila je predsednica Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, selektorica za Festival gorenjskih komedijantov ter članica žirije za Linhartovo srečanje in Čufarjeve dneve.

Nobelovci latinskoameriškega buma spregovorijo v slovenščini
Posebno področje njenega ustvarjanja je prevajalstvo. V njenem zajetnem opusu je največ prevodov iz španske in južnoameriških književnosti, med njimi so Nobelovci Miguel Angel Asturias, Gabriel Garcia Marquez in Jose Camilo Cela. Veliko prevodov je pripravila tudi za Radio Slovenija, od serij zabavnih oddaj, literarnih večerov, nokturnov do novih prevodnih strani, kratkih radijskih iger, otroške poezije in otroških radijskih iger.

Prejela je več nagrad, med njimi Sovretovo nagrado za prevode iz hispanističnih književnosti, Župančičevo nagrado Mesta Ljubljana za prevod Terre nostre Carlosa Fuentesa, Severjevo nagrado za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču in zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.