Polaganju ljubljanskih kamnov v ponedeljek sledi odprtje instalacije v Judovskem kulturnem centru, posvečene 587 slovenskim žrtvam holokavsta, avtorjev Mirana Moharja in Vadima Fiškina, ter odprtje razstave pomanjšanih portretov iz serije plakatnih portretov, ki so delo Vuka Čosića in Marka Plahute. Foto: EPA
Polaganju ljubljanskih kamnov v ponedeljek sledi odprtje instalacije v Judovskem kulturnem centru, posvečene 587 slovenskim žrtvam holokavsta, avtorjev Mirana Moharja in Vadima Fiškina, ter odprtje razstave pomanjšanih portretov iz serije plakatnih portretov, ki so delo Vuka Čosića in Marka Plahute. Foto: EPA
Gunter Demnig
"Oče" spotikavcev Gunter Demnig je ta projekt zagnal leta 1992 z namenom ohranitve spomina na žrtve nacizma. Zamislil si je namreč, da bi na pločnik pred stavbami z njihovim zadnjim naslovom namestili spominske granitne kocke. Spotikavci so tako danes postavljeni v več kot 610 mestih v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Belgiji, na Češkem, Norveškem in v Ukrajini. Foto: EPA

Projekt je naslovljen Undeleted - Rekonstruirani portreti izbrisanih ljubljanskih judovskih someščanov, plakati pa so postavljeni v bližini njihovih zadnjih bivališč. Skozi čas so se ohranili fotografski portreti približno polovice izbrisanih Judov, za drugo polovico je Čosić družno s Plahuto razvil posebno metodo digitalne rekonstrukcije videza poetic fake. Obraze sta na novo ustvarila s sestavljanjem internetno dostopnih fotografij ljudi z istim imenom in oziroma ali priimkom iz približno istega obdobja.

Iz hebrejskih črk izrisani obrazi
Čosić namreč izhaja iz teze, da izbrisani živijo v razpršenem digitalnem spominu interneta, in jih je treba na novo sestaviti oziroma od-izbrisati, kakor je torej tudi naslovljen projekt. Portrete je oblikoval iz črk hebrejske abecede, kar prinaša dvojni učinek: če portret na velikih uličnih plakatih opazovalec gleda od daleč, se izriše kot portret, s približevanjem pa postaja besedilo, je pojasnjeno v sporočilu za javnost.

Od petka je na ogled niz plakatnih portretov, ki so nastali v dialogu s postavitvijo spominskih kamnov spotikavcev v Ljubljani. Gre za akcijo v spomin na pogrom Judov v Ljubljani in Sloveniji, ki sledi ideji umetnika Gunterja Demniga. Projekt je začel leta 1992. Da bi ohranili spomin na žrtve nacizma, si je zamislil, da bi na pločnik pred stavbami z njihovim zadnjim naslovom namestili spominske granitne kocke. Spotikavci so tako danes postavljeni v več kot 610 mestih v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Belgiji, na Češkem, Norveškem in v Ukrajini.

Prve tlakovce spomina so v Sloveniji položili leta 2012 v Mariboru, v organizaciji Judovskega kulturnega centra in v sodelovanju s Sinagogo Maribor, Mini teatrom in Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa bodo prve spotikavce namestili tudi v Ljubljani.

Prvi del akcije z geslom En kamen. Eno ime. Ena oseba. se bo začel v ponedeljek, 6. avgusta. Prva dva spotikavca bosta na Cankarjevem nabrežju 1 skupaj z Demnigom položila predsednik republike Borut Pahor in predsednik državnega zbora Matej Tonin. Kamne bodo nato položili še na drugih lokacijah v prestolnici, zadnjega na ta dan na Križevniški ulici 7.

Simbolična vrnitev 23 ljubljanskih Judov
V slovenski prostor se bo tako simbolično vrnilo prvih 23 meščanov Ljubljane, Judov in njihovih svojcev, Slovencev, ki so bili zaradi rodu ter nacističnega načrta iztrgani iz svojih domov in odpeljani v različna koncentracijska taborišča po Evropi. V holokavstu je bilo uničene več kot 90 odstotkov slovenske judovske skupnosti, ki si potem ni nikoli več opomogla.

Polaganju kamnov v ponedeljek sledi odprtje instalacije v Judovskem kulturnem centru, posvečene 587 slovenskim žrtvam holokavsta, avtorjev Mirana Moharja in Vadima Fiškina, ter odprtje razstave pomanjšanih portretov iz Čosićeve serije plakatnih portretov.