Ljubljančani so program lahko gledali na sprejemnikih, ki so bili nameščeni v Klubu poslancev, na Gospodarskem razstavišču, v Klubu JLA, v kavarni Nebotičnik, v čakalnici kina Komuna, novi stavbi Iskre in Radiu centru na Cankarjevi ulici. Foto: Milan Kumar
Ljubljančani so program lahko gledali na sprejemnikih, ki so bili nameščeni v Klubu poslancev, na Gospodarskem razstavišču, v Klubu JLA, v kavarni Nebotičnik, v čakalnici kina Komuna, novi stavbi Iskre in Radiu centru na Cankarjevi ulici. Foto: Milan Kumar
Za zabavni del je poskrbel Frane Milčinski - Ježek, ki je tudi nastopal.
Za zabavni del je poskrbel Frane Milčinski - Ježek, ki je tudi nastopal. Foto: Milan Kumar
Drago Kralj in Helena Zorko.
Drago Kralj in Helena Zorko. Foto: Milan Kumar
Krvavec so izbrali kot najprimernejši kraj za postavitev osrednjega TV-oddajnika v Sloveniji.
Krvavec so izbrali kot najprimernejši kraj za postavitev osrednjega TV-oddajnika v Sloveniji. Foto: Arhiv TVS
Boris Kraigher na obisku.
Boris Kraigher na obisku. Foto: Arhiv TVS
Plesalec Jaka Hafner – Skozi naše mesto.
Plesalec Jaka Hafner – Skozi naše mesto. Foto: Zasebni arhiv
Napovedovalka Helena Koder in filmski snemalec ter avtor TV špice Milan Kumar.
Napovedovalka Helena Koder in filmski snemalec ter avtor TV špice Milan Kumar. Foto: TV Arhiv.
Urednik Rado Cilenšek.
Urednik Rado Cilenšek. Foto: Milan Kumar
Jelka Cvetežar poje.
Jelka Cvetežar poje. Foto: Milan Kumar
Foto-filmski laboratorij
Foto-filmski laboratorij. Foto: Arhiv TVS
Skupinska slika TV-kipe.
Skupinska slika TV-ekipe. Foto: RTV Slovenija
Plesalec Jaka Hafner kot boksar.
Plesalec Jaka Hafner kot boksar. Foto: Zasebni arhiv.

Napovedovalka Draga Rogl je takole nagovorila gledalce: »Da, televizija prihaja zdaj tudi v Slovenijo. Prihaja? Prav ta hip se z oddajnika na Krvavcu širijo prvi valovi, ki prenašajo sliko in besedo tja čez Gorenjsko, pa v Ljubljano in naprej … Pomlad se je že povsod razbohotila in to je tudi pomlad naše slovenske televizije.«

Kako se je začelo?
V Ljubljani je bil leta 1949 pri Inštitutu za elektro zveze ustanovljen prvi TV-laboratorij, ki je proučeval TV-tehniko in delal poskuse na ljubljanskem Nebotičniku; vodil ga je inženir Albin Wedam. Izdelali so tudi prvi domači TV-sprejemnik. Po njihovem zgledu se je podjetje Nikola Tesla odločilo, da bo začelo izdelovati televizijske aparature.

In oblast?
Odbor za prosveto Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije je 9. marca 1956 ustanovil Komisijo za vprašanja uvedbe televizije v Jugoslaviji, ki je sklenila, da je treba po državi kar najhitreje uvesti televizijo. 5. junija 1956 so bila z odločbo tega odbora odobrena prva sredstva za gradnjo prve etape jugoslovanske TV-mreže. Programsko načrtovanje, izmenjava idej in načrtov naj bi potekalo skupno s TV Zagreb (30 %), TV Beograd (40 %), TV Ljubljana bi imela 30-odstotni delež. Odobrili so ga programska komisija TV, Jugoslovanska radiofuzija in Zvezni svet za RTV pri Sekretariatu za kulturo in prosveto Zveznega izvršnega sveta.

Tudi slovenski politični vrh je idejo zelo podprl: »TV-program mora biti odraz našega življenja in naše stvarnosti in mora v čim večji meri posredovati kulturne vrednote, ki so na voljo prebivalcem republiškega centra, tj. Ljubljane, čim širšemu krogu prebivalcev.«

Tehnična in organizacijska shema
Menijo, da naj bi bilo v tem letu v Sloveniji okoli 4000 TV-sprejemnikov, največ na Primorskem, kjer so že lahko spremljali italijanski TV-program.

Krvavec naj bi bil najprimernejši kraj za postavitev osrednjega TV-oddajnika v Sloveniji – kakovostno bo sprejemal program iz studia ljubljanske TV, ga posredoval na Sljeme in vsem drugim oddajnikom po Sloveniji: Nanosu, Kumu, Pohorju in drugim.

Razvoj TV se naj bi začel v kar najtesnejšem sodelovanju z radijsko službo. Tako se je Radio Ljubljana resno in skrbno pripravil na TV-program. Nabavili so kompletno studijsko opremo in reportažni avto ameriške firme RCA, 1 KW TV-oddajnik Siemens in en člen za zveze med Ljubljano in Zagrebom italijansko-angleške družbe Marconi. Nadzidali so stavbo radia, kjer so uredili prostore za TV-tehniko in programsko osebje; seveda je bil v začetku postavljen le en sam TV-studio. Prvi televizijski uslužbenci pa so prihajali iz radijskih vrst; profesionalno so zaposlili le 16 ljudi: pomočnika direktorja za TV, sekretarja, šefa programa, dva reporterja, športnega urednika, filmsko sodelavko, dramaturga, dva režiserja, 3 filmske in TV-snemalce – nekateri so prišli iz Triglava filma – fotolaboranta, tajnico in šefa tehnike. V prostorih Metalurškega inštituta pa so uredili foto-kinolaboratorij.

Organizacijsko je bila televizija razdeljena na:

- TV-program (potrebno število urednikov in organizatorjev za pripravo programa),
- TV-izvedbo in administracijo.
Razpisali so natečaj za napovedovalce - dotlej so to opravljali radijski napovedovalci Saša Vuga, Dušica Erzin in Draga Rogl, ki je tudi vodila prvo iz zagrebškega studia – prva profesionalna napovedovalka je postala Helena Koder.

14. februarja je nova TV izvedla prvi neposredni prenos programa RAI, 4. marca pa vzpostavila zvezo Ljubljana-Krvavec-Zagreb.

Še pred začetkom programa je filmska skupina na zalogo, za arhiv posnela nekaj reportaž: prvi slovenski festival telesne kulture, turistični film S poti po Jugoslaviji, več filmskih vesti, javno radijsko oddajo v Marezigah, obiski tujih osebnosti v Sloveniji (Gomulka, Žukov), kongres delavskih svetov, občinske volitve, predstavitev Ljubljane …

Tako je za TV Zagreb in TV Beograd v času VII. Kongresa ZKJ (GR, 22.—26. aprila 1957) prav ljubljanska ekipa pripravila vsak dan posebej informacijsko oddajo: na filmski trak je posnela, razvila, zmontirala in opremila z besedilom dogajanje na kongresu.

15. maja je oddajnik na Krvavcu posredoval tudi prvi javni prenos nogometne tekme med Jugoslavijo in Italijo.

Z nekaterimi od teh posnetkov so vzpostavili tudi stik s tujino: poljsko in sovjetsko TV, z izmenjavo so dobili stik z BBC, francosko, belgijsko, italijansko, češko in vzhodno nemško TV.

Programska shema
Sprejeta je bila prva programska shema, ki je obsegala obdobje tja do jeseni leta 1958: Informativno-aktualne oddaje (TV obzornik, Vesti, komentar ali intervju) naj bi oblikoval urednik Rado Cilenšek, športne oddaje (prenosi, reportaže) – Tugo Klasinc, Beno Hvala in Tomaž Terček, za igrani program (prenosi iz gledališč, Opere, lastne TV-drame) bo skrbel Fran Žižek, za kulturne oddaje Rapa Šuklje, za mladinski program Boris Kuhar in Marja Cerkovnik, za filmske oddaje Rapa Šuklje, France Kosmač, za kmetijske Štefan Kuhar, glasbene in zabavne pa Bojan Adamič, Dušan Hren, Milan Lindič in nepogrešljivi Frane Milčinski - Ježek.

Prva poskusna oddaja iz studia TV Zagreb 12. maja 1957
Scenarij za prvo oddajo TV prihaja je napisal Rado Cilenšek. Na zanimiv način je predstavila program, vsebine, ki jih bodo predvajali, kako zanimiv in koristen bo za Slovence, saj : "… bodo televizijo kupili, da ne bodo zvečer po gostilnah posedali …" , predstavila je vse slovenske pokrajine, kamor bo televizijska slika segla, glavno mesto, pa tudi na dosežke socializma ni pozabila.

Za zabavni del je poskrbel Frane Milčinski Ježek, ki je tudi nastopal, poleg njega še Rudolf Hlebš – oča s Kranja, pevka Jelka Cvetežar in člani Plesnega orkestra Radia Ljubljana po vodstvom Bojana Adamiča. Zaigrali so - po besedah napovedovalke - »zadnji modni krik – pravi, najbolj prečudoviti, najbolj valjajoči se in kotalkarski rock and roll – Rock around the clock.« V aktualnem prevodu Ježka je pela Jelka Cvetežar. Ježek je program opisal tudi takole:

Odkar imam televizijo
zaspat ponoči moč mi ni,
ker me strašijo
vso noč obrazi
kvazi pošasti se mi zdijo …

Ljubljančani so program lahko gledali na sprejemnikih, ki so bili nameščeni v Klubu poslancev, na Gospodarskem razstavišču, v Klubu JLA, v kavarni Nebotičnik, v čakalnici kina Komuna, novi stavbi Iskre in Radiu centru na Cankarjevi ulici.

Druga poskusna oddaja - 23. junija 1957
Slovenska TV ekipa je še vedno gostovala v studiu TV Zagreb, slika je potovala prek Sljemena in Krvavca.
Tokrat je TV Ljubljana že predvajala svojo prvo in legendarno špico; likovno podobo je zasnoval direktor fotografije, izkušen filmar Milan Kumar z animacijo Pastirčka ali Fantka s piščalko kiparja Zdenka Kalina, glasbo pa je napisal Uroš Krek.

Napovedovalka je predstavila program, ki ga je uvedel TV Obzornik, s kratkimi poročili in športnimi dogodki doma in po svetu – urednik je bil Rado CIilenšek, reportažo Skozi naše mesto – prijeten sprehod po Ljubljani - sta pripravila Dušan Kralj in Janez Pirnat, režiral je Mirč Kragelj.

Sledil je domači lutkovni film Brihtne buče in zatem splet zabavnega programa Kabaretni cocktail z »mimičnimi in glasbenimi točkami«. Zasnovali so ga režiser Fran Žižek s sodelavci: trio kitaristov Los Jonas, Ljubljanski kvintet in pevka Zlata Gašperšič, humorista Zlatko Zei in Frane Milčinski - Ježek, pevka Kristina Piccoli, plesalec Jaka Hafner s pantomimo nogometaš in boksar.

V oddaji z naslovom Vrtavka (marjanca) je Ježek pomenljivo poudaril:

Programček naš je kot marjanca,
od cifre pa do cifre tanca,
zdaj tu, zdaj tam pač obstoji.

Ni manjkal tudi kulturni del, in sicer reportaža s snemanja novega slovenskega filma Vesna, pravzaprav drugi del – Ne čakaj na maj. Režiser Mirč Kragelj je z odlomki, fotografijami in pogovori predstavil igralce, zaplet zgodbe, kraje snemanja …

Vse oddaje so potekale v živo, dopolnjevali so jih filmski inserti in fototelopi. Televizijski arhiv, ki je bil ustanovljen hkrati z začetki TV programa, hrani vso dokumentacijo o teh oddajah: tekste z besedili in tehničnimi napotki, fotografije, telope in tudi filmske inserte.

Poskusni program nadaljuje še decembra 1957
Od 7. do 15. decembra so na Gospodarskem razstavišču postavili improvizirani studio, s sceno, razsvetljavo, ozvočenjem in telekinom. Tako so v praksi prvič doma izvedli TV-program!

Predvideli so 30 ur lastnih oddaj, 3 prenose iz TV Zagreba in priložnostno vključevanje v RAI in ORF. Predvajali so 51 lastnih oddaj - 36 živih iz studia, 15 filmskih, 3 krat vključevanje v TV Zagreb in RAI, za 20 oddaj so pripravili scenarije TV-redaktorji: Rado Cilenšek – urednik TVD, skrbel za neposredno izvedbo, Boris Kuhar, Vasja Predan – avtorja oddaj, Beno Hvala – šef studia, koordinacija na vajah in oddajah in Dušan Kralj – dnevna režija. Sodelovali so še kolegi iz radia, zlasti tehnični strokovnjaki: Smiljan Ogorelec, Sergej Dolenc, Dušan Hren, pa zunanji Milan Lindič, France Kosmač in drugi. Organizirana je bila tudi lastna foto-filmska služba.

Predstavili so vse programske zvrsti in kot zanimivost – Kvintet Avsenik je decembra 1957 prvič v tem improviziranem studiu zaigral legendarno Na Golici.

Čez dobro leto – oktobra 1958 pa je stekel redni program Televizije Ljubljana.