Ogenj prižgejo na cerkvenih dvoriščih ob jutranjem svitu, v skladu s tradicijo pa naj bi ga nato verniki odnesli domov, kjer naj bi se na njem skuhala hrana za velikonočni čas.

Blagoslovljeni ogenj ima več pomenov, je za Radio Slovenija poročal Marko Rozman. "Obenem nam ogenj pomeni življenje, pomeni nam pa tudi smrt in hoče tudi simbolizirati to, da je treba tudi umreti in se odpreti svetlobi, odpreti luči," je za Radio Slovenija povedal pater Silvin Kranjc.

Na veliko soboto sicer potekajo še zadnje priprave vernikov na veliko noč, ko je Jezus po verovanju vstal od mrtvih. Verniki z blagoslovljenim ognjem in vodo pokadijo in pokropijo domove.

Poseben velikonočni obred je blagoslov velikonočnih jedi, ki ga poznajo tudi pravoslavni verniki, a ki ni, kot je povedal profesor Silvester Fabjan, znan po vsem svetu. "Ta jedila imajo dvojen namen, najprej naj bi poglobila velikonočno vero," je dejal Fabjan, sledi pa tudi simbolika hrane, saj vernike spominjajo na križanje. "Recimo rdeči pirhi kaplje krvi, hren žeblji, potica krona ..." je še dodal Fabjan.

V katoliških cerkvah se hkrati pripravljajo na večerne vigilije oz. bedenja, škofje in duhovniki pa odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, kot so krst, obhajilo in birma.

V Vatikanu se bo velikonočna vigilija začela ob 20.30, vodil pa jo bo papež Frančišek. Vigilijo v ljubljanski stolnici bo vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, v mariborski stolnici pa apostolski administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek.

Velikonočni ogenj na veliko soboto prižigajo tudi evangeličani, ki zanje pomeni prinašanje svetlobe in napoveduje veselje. Tudi evangeličani pripravijo velikonočne jedi za velikonočni zajtrk, a jih ne blagoslavljajo. Velikonočne praznike pa letos skupaj s katoliškimi in evangeličanskimi verniki praznujejo tudi pravoslavci. Celjski paroh in namestnik zagrebško-ljubljanskega metropolita za Slovenijo Milan Duduković bo tako dopoldne v Celju vodil liturgijo velike sobote.