Med drugim opozarjajo, da umetniška dejavnost ni deležna znižanja oziroma opustitve zavarovanja vesoljskih dejavnosti, predvidene za projekte, ki prispevajo k novim znanstvenim odkritjem ali tehnološkemu preboju.

Osnutek zakona med drugim določa, da je vesoljsko dejavnost mogoče opravljati samo z dovoljenjem, vsebuje pa tudi postopek za njegovo pridobitev. Vključuje odgovornost za škodo, povzročeno zaradi vesoljske dejavnosti, financiranje te dejavnosti, nadzor in kazenske določbe v primeru kršitev.

Javna obravnava predloga zakona o nadzoru vesoljskih dejavnosti, s katerim bi se v nacionalno zakonodajo vključile določbe mednarodne konvencije o vesolju, se je končala pretekli teden, nanj pa so se med drugim odzvali nekateri umetniki in znanstveniki. Kritični so predvsem do 5. točke 5. člena. Če 4. točka tega člena vlagatelju zahteve za izvajanje vesoljske dejavnosti nalaga sklenitev zavarovanja za škodo, povzročeno z njegovo dejavnostjo, najmanj za 60 milijonov evrov za zavarovalni primer, 5. točka nakazuje na možnost določitve nižjega zneska zavarovanja oziroma celo opustitve zavarovanja za vesoljske dejavnosti, ki so bile že razvite z javnimi sredstvi oziroma če prispevajo k novim znanstvenim odkritjem ali tehnološkemu preboju.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so zapisali, da je bilo prav omenjeno vprašanje možnosti opustitve zavarovanja za določene projekte deležno največ pomislekov v javni obravnavi osnutka. "Izražena so bila mnenja, da bi 5. točka 5. člena morala enako obravnavati tudi neznanstvene in netehnološke oblike vesoljskih dejavnosti," pravijo na ministrstvu.

Umetniki Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič, ki se četrt stoletja ukvarjajo z vesoljsko dejavnostjo in so bili tudi prvi ustanovitelji Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju, so se ob objavi osnutka zakona sprva razveselili, da bo tudi njihov satelit lahko registriran kot vesoljski objekt, nato pa ugotovili, da jih 5. točka 5. člena diskriminira. Ta točka bi morala po njihovi presoji "temeljiti na enakovrednem spodbujanju vseh oblik izobraževanja, raziskav, razvoja ter kulturno-umetniške dejavnosti, ki se izvajajo v ustanovah javnega prava ter s tem omogočanju slovenske suverenosti v vesolju".

Do 5. točke 5. člena so bili kritični tudi na Inštitutu Jožefa Stefana in na ZRC-ju SAZU-ju. Slednji se v sodelovanju z omenjenimi umetniki ter več ruskimi ustanovami že dlje časa posvečajo razvoju in namestitvi umetniškega satelita Umbot MG na Zemljino orbito z Mednarodne vesoljske postaje. V svojem zapisu so spomnili, da se dejavnosti Postgravitacijske umetnosti v Sloveniji izvajajo že od leta 1995 in imajo mednarodni odmev.

V pripombah, ki jih podpisujeta direktor instituta Jadran Lenarčič in direktor ZRC-ja SAZU-ja Oto Luthar, med drugim piše, da osnutek zakona "daje občutek, da je pripravljen za potrebe trenutnih projektov ministrstva za gospodarstvo ter na način, da omogoča ugodnosti zgolj za projekte, ki se izvajajo v sklopu javnega financiranja programov in projektov ministrstva". Dodala sta, da ministrstvo tako potrjuje svojo dosedanjo prakso, "ki neenako obravnava negospodarsko, netehnološko in neznanstveno ukvarjanje z vesoljem, kot so npr. kultura, umetnost in humanistika".

Z ministrstva za gospodarstvo sporočajo, da bo osnutek zakona popravljen "v skladu s smiselnimi pripombami", nato pa bo poslan v medresorsko obravnavo, katere dolžino na ministrstvu težko predvidijo. Obravnava bo priložnost, da svoje pripombe na osnutek podajo tudi resorji, ki so pristojni za negospodarsko, netehnološko in neznanstveno ukvarjanje z vesoljem.

Na ministrstvu so še navedli, da bo osnutek zakona najprej na vlado in nato v DZ poslan predvidoma septembra. "Če ne bo prišlo do večjih zatikanj", naj bi bil zakon sprejet ob koncu leta ali v začetku naslednjega.

V Sloveniji sta bila doslej izdelana dva satelita, ki sta primerna za izstrelitev v vesolje; Nemo HD, ki je bil razvit v Centru odličnosti Vesolje - Si, in Trisat, ki sta ga razvila Univerza v Mariboru in podjetje Skylabs. V vesolje naj bi ju predvidoma izstrelili septembra.