Manjola Nasi se posveti enemu samemu konceptu in ga dosledno razišče z vseh plati.  Njena pisava torej odraža njena doživetja, skozi katera se iskreno izraža moč poezije. Njene besede so kot kamni in neposredno komunicirajo z bralci. Če parafraziramo eno od njenih pesmi, njene besede
Manjola Nasi se posveti enemu samemu konceptu in ga dosledno razišče z vseh plati. Njena pisava torej odraža njena doživetja, skozi katera se iskreno izraža moč poezije. Njene besede so kot kamni in neposredno komunicirajo z bralci. Če parafraziramo eno od njenih pesmi, njene besede "lahko pustijo mnogo znamenj", je v utemeljitvi zapisala žirija. Foto: Andrej Kek

Za njene pesmi sta značilni bogata preprostost in pogumna jasnost, je o nagrajenki zapisala žirija, ki ji je predsedovala Silvija Žnidar. "Njene besede se povezujejo v poezijo, ki alegorično razkriva resnice o življenju in družbi."

Besede, ki lahko pustijo mnogo znamenj
Pesnica se po oceni žirije posveti enemu samemu konceptu in ga dosledno razišče z vseh plati. "Njena pisava torej odraža njena doživetja, skozi katera se iskreno izraža moč poezije. Njene besede so kot kamni in neposredno komunicirajo z bralci. Če parafraziramo eno od njenih pesmi, njene besede 'lahko pustijo mnogo znamenj'."

Festival se bo danes sklenil s tradicionalno podelitvijo glavne nagrade v jami Vilenica. Foto: BoBo
Festival se bo danes sklenil s tradicionalno podelitvijo glavne nagrade v jami Vilenica. Foto: BoBo

Kot zmagovalka se je Manjola Nasi počutila že pred prejemom kristala, saj se ji že samo udeležba na festivalu zdi izjemna izkušnja. Na ta način lahko spozna enako misleče in enako čuteče ljudi različnih narodov narod besed, kot jih je poimenovala. Kot dobitnica kristala Vilenice se bo aprila prihodnje leto udeležila irskega festivala Cuirt.

Leta 1982 rojena pesnica je na Univerzi v Tirani diplomirala iz angleščine in doktorirala iz poezije Thomasa Stearnsa Eliota. Poleg pisanja poezije prevaja iz angleščine in predava na tiranski Fakulteti za tuje jezike. Izdala je dve pesniški zbirki, za svojo poezijo pa je prejela več priznanj, tudi nagrado albanskega ministrstva za kulturo.

Njene pesmi so bile objavljene v več literarnih revijah in so uvrščene v antologije. V slovenščini je nekaj pesmi izšlo v reviji Apokalipsa v prevodu Barbare Korun, prevedene pa so še v angleščino, nemščino in italijanščino.

Vileniški kristal namenjajo enemu izmed avtorjev, ki se na mednarodnem literarnem festivalu predstavlja v zborniku kot osrednji festivalski publikaciji in na literarnih branjih.

Statueto, ki jo je oblikovala Petra Pika Može, so ji izročili na literarni matineji na gradu Štanjel, kjer so se z branji predstavili pisatelj Petar Andonovski iz Severne Makedonije, pesnica Ayesha Chatterjee iz Kanade, pesnik Ace Mermolja iz zamejstva in pisateljica Elizabeth Reapy iz Irske.

Festival se bo v letošnji 34. izdaji, posvečeni temi Ego in fabula oziroma avtobiografskemu pisanju, sklenil zvečer v jami Vilenica s tradicionalno slovesno podelitvijo istoimenske glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću.