Trg republike v Ljubljani.  Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Trg republike v Ljubljani. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Ideja o postavitvi spomenika osamosvojitve je namreč v zadnjih dneh znova pritegnila pozornost javnosti, potem ko se je zanjo v petek na slovesnosti ob 78-letnici osvoboditve Vrhnike zavzel nekdanji predsednik republike Milan Kučan.

Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je v torek dejal, da takšno idejo podpira, pa tudi vse preostale pobude za preseganje kakršnih koli razdorov in za zbliževanje stališč med različnimi stranmi. Kot je napovedal, bo vlada prevzela pobudo za postavitev spomenika, izvedba pa je stvar stroke.

Ideji z izjemo Levice naklonjeni tudi v vseh poslanskih skupinah

V SD-ju bi tako podprli predlog, ki bi prispeval k prepoznavanju osamosvojitve kot rezultata narodne enotnosti. "Spomin na osamosvojitev ne sme biti tekmovanje posameznih egov, ampak točka enotnosti, ki bo prepoznala dejstvo, da smo samostojnost izborili vsi," menijo.

Predsednik SDS-a Janez Janša je vse pobude, da se postavijo spomeniki ali pobude času, ki je Slovence združil na plebiscitu in v skupnih prizadevanjih za samostojno državo, označil za "dobre in hvalevredne". "Upamo, da jih bodo tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, čim prej začeli uresničevati," je dejal v izjavi ob robu obiska poslancev SDS-a na Primorskem na začetku tedna. Ob tem je poudaril, da nič od tega ne more nadomestiti institucije, kot je denimo Muzej slovenske osamosvojitve.

V SDS-u so v preteklih mesecih namreč odločno nasprotovali vladni odločitvi o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine ter jo med glavnimi očitki navedli tudi v interpelaciji zoper celotno vlado Roberta Goloba, ki so jo vložili marca. "Ni države, ki tega ne bi imela, še manj pa boste kjer koli našli državo, ki je takšno institucijo že imela, pa jo je ukinila," je dejal Janša. Omenjeno pobudo za spomenik osamosvojitve tako razume kot "krik nekoga, ki je ugotovil, da so zatavali".

Po mnenju NSi-ja bi moral spomenik odražati predvsem enotnost slovenskega naroda v ideji za vzpostavitev lastne samostojne države. "Zato ocenjujemo, da bi bilo primerno, da do realizacije te ideje pride po opravljeni širši družbeni in strokovni razpravi, ki bo dala enotne zaključke in naš narod združevala, ne pa ponovno (raz)delila," poudarjajo v NSi-ju.

Ob tem so sicer spomnili, da ideja o spomeniku osamosvojitve na Trgu republike ni nova, saj jo je ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve takratnemu predsedniku republike Borutu Pahorju že predlagal predsednik prve slovenske demokratične vlade Lojze Peterle. Tako Peterle kot Pahor sta te dni javno že izrazila podporo ideji o spomeniku osamosvojitve.

V Levici, ki nasprotuje odstranitvi Spomenika revoluciji kiparja Draga Tršarja s Trga republike v Ljubljani, pa menijo, da se je v zadnjih nekaj letih znova nabralo "vse preveč poskusov prirejanja zgodovinskega spomina, ki nas kot družbo po nepotrebnem zapletajo v nepotrebne kulturne boje". Za nove spomenike vedno obstaja prostor, vendar morajo ti biti predmet širše javne razprave in iskanja kolektivnega družbenega konsenza, ocenjujejo.

Prepričani so, da je čas, da se zgodovina prepusti zgodovinarjem, politika pa naj se osredotoči na današnje izzive. So pa ob tem poudarili, da nasprotujejo poskusom ločevanja narodnoosvobodilnega boja od njegovih revolucionarnih ciljev. Priznavajo tudi, da je bila druga svetovna vojna kompleksno obdobje, v katerem so se medsebojno prepletali svetovni spopad, državljanska vojna in socialna revolucija ter so bile storjene tudi napake. "Ampak napake terjajo, da obdobje med in neposredno po vojni zapopademo v vsej njegovi kompleksnosti, ne pa da ga poskušamo cenzurirati in sterilizirati na način, da ustreza današnjim političnim preferencam nekaterih," še poudarjajo v Levici.