"Zasnova se je med vsemi predlogi na natečaju izkazala za najbolj racionalno tudi z vidika gospodarne izvedbe in delovanja stavbe," je v utemeljitvi svoje izbire najboljše arhitekturne rešitve za prizidek Baragovega semenišča v Ljubljani konec junija med drugim zapisala ocenjevalna komisija. Foto: ZAPS

Vsak popravek v končnem poročilu po zakonu zahteva razveljavitev in vnovično potrditev strokovne komisije. Pričakuje se, da bo komisija s podžupanom Janezom Koželjem na čelu potrdila arhitekturno rešitev, ki jo je že potrdila konec preteklega meseca, navaja Dnevnik. Takrat je za najboljšo rešitev izbrala delo skupine arhitektov Mateja Vozliča, Denisa Hitreca, Tadeja Urha, Anje Rudof in Zale Babič. Avtorica krajinske zasnove je Urška Kristina Škerl. Na natečaj je sicer prispelo devet predlogov.

Sorodna novica Izbrana je arhitekturna rešitev za Baragovo semenišče

Zaradi napake napačna ocena višine naložbe
Po oceni avtorjev bi realizacija zmagovalne rešitve znašala 48,6 milijona evrov brez DDV-ja. Iz osnutka proračuna Mestne občine Ljubljana (MOL) za prihodnje leto je razvidno, da je za prizidek Baragovega semenišča predvidenih le nekaj več kot 19 milijonov evrov, gradnja pa naj bi se končala leta 2027.

Iz odločitve o razveljavitvi natečaja je mogoče prebrati, da so ob pregledu dokumentacije ugotovili, da je "prišlo do računske napake, saj je v natečajni ponudbeni dokumentaciji napačno navedena bruto površina objekta, ki ne ustreza površinam v načrtih, posledično je napačno ocenjena tudi višina naložbe". Nadalje piše še, da gre za računsko napako, "ki jo je vedno mogoče odpraviti". Arhitekturni natečaj je sicer v javnosti naletel na mešane odzive, a so strokovnjaki na splošno pozdravili izbrano rešitev, še navaja Dnevnik.

Različna mnenja o izbrani arhitekturni rešitvi
Umetnosti zgodovinar ZRC SAZU Damjan Prelovšek je poudaril, da je prvonagrajeni projekt "glede umestitve prizidka najbližje originalnemu Plečnikovemu projektu". Arhitekt Matevž Granda pa se je v reviji Outsider zelo kritično opredelil do natečajnega vprašanja, ki ga je karikiral z navedbo "kako stlačiti ogromno novo gledališče s tremi dvoranami v nov prizidek ob Plečnikov nedokončani objekt, ki tega programa nikoli ni predvideval".

Arhitekturna rešitev Ateljeja Vozlič predvideva v medetaži tudi kavarno in ozelenjen atrij ter garažo, skozi katero bo mogoče neposredno dostopati do različnih delov stavbe. Foto: ZAPS
Arhitekturna rešitev Ateljeja Vozlič predvideva v medetaži tudi kavarno in ozelenjen atrij ter garažo, skozi katero bo mogoče neposredno dostopati do različnih delov stavbe. Foto: ZAPS

Program Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), ki sicer deluje v Baragovem semenišču, se bo med gradnjo prizidka prerazporedil po drugih prizoriščih po prestolnici. Umetniški vodja SMG-ja Goran Injac se strinja, da je treba spoštovati Plečnikovo dediščino, a opozarja, da odnos do tradicije in kulturne dediščine ne sme biti edino vodilo, saj "obstajajo različni načini združevanja sodobne arhitekture in kulturne dediščine".

Iz Ateljeja Vozlič so sporočili, da so v predlogu upoštevali tako tradicijo kot sodobne standarde in da projekt prinaša možnost za razmislek o Plečnikovi dediščini v pogojih sodobnosti. Pojasnili so, da je kar nekaj predlogov iskalo kontrast z izvirno zasnovo, njihov predlog pa je gradil na sinergiji, še piše Dnevnik.

Avtorji zmagovalne rešitve bodo prejeli nagrado v vrednosti 10.000 evrov.