Florian Kehrmann (desno) je bil prvi strelec finala EP-ja 2004. Foto: EPA
Florian Kehrmann (desno) je bil prvi strelec finala EP-ja 2004. Foto: EPA
Julij Cezar
Julij Cezar je reformiral rimski koledar.
Zlatko Zahovič
Zlatko Zahovič je slovenskim navijačem pričaral številne nepozabne trenutke. Foto: EPA
Železniška postaja Grand Central v New Yorku
Največjo železniško postajo na svetu so odprli leta 1919. Foto: EPA
Roger Federer
Roger Federer ima zmage z vseh turnirjev za grand slam. Štirikrat je bil najboljši v Melbournu (2004, 2006, 2007 in 2010). Foto: EPA

Finalisti predhodnjega prvenstva tokrat niso zapravili priložnosti in so še drugič v nekaj dneh premagali gostitelje Slovence.

Kljub porazu v finalu je četa selektorja Toneta Tislja s prvo medaljo za Slovenijo v ekipnih športih na največjih tekmovanjih dosegla in presegla vse cilje. Najboljši strelec finala je bil Florian Kehrmann z 9 goli, v slovenski reprezentanci, ki jo je v veliki dvorani Tivolija bodrilo 6.500 ljudi, pa je največ golov, 6, dosegel Renato Vugrinec.

VEČ ZGODOVINE
Prvi program Radia Slovenija:
Na današnji dan.

Drugi dogodki na današnji dan:

Leta 45 p. n. š. je začel veljati julijanski koledar. Julij Cezar se je kmalu po prevzemu oblasti odločil za korenito reformo rimskega koledarja.

Leta 1328 je umrl francoski kralj Karl IV.

Leta 1662 je kitajski pirat Košinga po devetih mesecih boja zasedel Tajvan.

Leta 1691 je umrl papež Aleksander VIII., s pravim imenom Pietro Vitto Ottoboni. Za papeža je bil izvoljen leta 1689.

Leta 1761 je umrl francoski zgodovinar Pierre Francois Xavier de Charlevoix.

Leta 1788 sta Isaac Briggs in William Longstreet patentirala parnik.

Leta 1790 je v New Yorku ameriško vrhovno sodišče prvič zasedalo.

Leta 1793 je Francija napovedala vojno Veliki Britaniji in Nizozemski.

Leta 1814 je na Filipinih izbruhnil vulkan Mayon. V najbolj uničujočem izbruhu tega vulkana je umrlo okrog 1.200 ljudi.

Leta 1905 se je rodil italijanski fizik in Nobelov nagrajenec Emilio G. Segre.

Leta 1908 sta bila v lizbonskem Terreiru do Paco ubita kralj Carlos I. in njegov sin princ Luis Filipe.

Leta 1913 so v New Yorku odprli največjo železniško postajo na svetu Grand Central Terminal.

Leta 1918 je Rusija sprejela gregorijanski koledar.

Leta 1918 se je v Boki Kotorski začela vstaja mornarjev avstro-ogrske mornarice.

Leta 1924 je Velika Britanija priznala Sovjetsko zvezo.

Leta 1931 se je rodil Boris Nikolajevič Jelcin. Od leta 1985 je bil med tesnejšimi sodelavci takratnega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, leta 1991 pa je postal prvi predsednik Rusije.

Leta 1942 so Vidkuna Quislinga imenovali za norveškega ministrskega predsednika.

Leta 1945 so osmi februar, dan Prešernove smrti, razglasili za slovenski kulturni praznik.

Leta 1957 je umrl nemški general Friedrich Paulus.

Leta 1958 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Clinton Davisson.

Leta 1958 sta se Egipt in Sirija združila v Združeno arabsko republiko, pakt med državama je trajal do leta 1961.

Leta 1965 se je rodila monaška princesa Stephanie.

Leta 1969 se je rodil nogometaš Gabriel Batistuta.

Leta 1971 se je rodil najboljši strelec slovenske nogometne reprezentance Zlatko Zahovič.

Leta 1976 je umrl nemški fizik in filozof Werner Karl Heisenberg, ki je leta 1932 prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1901.

Leta 1976 je umrl ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec George Whipple.

Leta 1978 je režiser Roman Polanski, potem ko je položil varščino, pobegnil v Francijo. Na sodišču je priznal, da je imel spolne odnose s 13-letnim dekletom.

Leta 1979 se je iranski verski voditelj Homeini po 15 letih izgnanstva vrnil v domovino.

Leta 1981 je umrl ameriški izdelovalec letal Donald Wills Douglas starejši.

Leta 1984 je kraljevina Brunej postala neodvisna od Velike Britanije.

Leta 1986 je umrla švedska diplomatka, političarka, pisateljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir Alva Myrdal.

Leta 1994 je na sodišču v Portlandu, ameriška zvezna država Oregon, nekdanji mož umetnostne drsalke Tonye Harding Jeff Gillooly priznal, da je sodeloval v napadu na umetnostno drsalko Nancy Kerrigan.

Leta 1998 so prepovedali kajenje v vseh javnih prostorih v ameriški zvezni državi Kaliforniji.

Leta 2003 se je nad Teksasom po vstopu v orbito razletelo vesoljsko plovilo Space Shuttle Columbia.

Leta 2004 je Janet Jackson med prenosom superbowla pokazala svojo dojko, kar je povzročilo pravi škandal.

Leta 2004 je Švicar Roger Federer zmagal na Odprtem prvenstvu Avstralije v tenisu. V finalu je po dveh urah in 15 minutah s 7:6, 6:4 in 6:2 premagal Rusa Marata Safina, ki je zmagal leto kasneje.

Leta 2005 je Slovenija ratificirala evropsko ustavno pogodbo.

Leta 2012 je v 89. letu starosti za posledicami raka na pljučih umrla poljska pesnica Wislawa Szymborska, ki je bila leta 1996 za svoj opus nagrajena tudi z Nobelovo nagrado za literaturo.

Leta 2012 je v 85. letu starosti je umrla gledališka igralka Mina Jeraj, med drugim dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča.