Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 10 glasov
Ocenite to novico!
Slovenija bi morala, da bi zmanjšala izpuste škodljivih plinov za 20 odstotkov do leta 2020, takoj za 40 odstotkov zmanjšati porabo premoga in za 20 odstotkov zmanjšati porabo nafte in plina.
To je na javni razpravi pred konferenco v Köbenhavnu - Kdo bo pripravljen plačati "podnebni račun"? povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Navkljub pomislekom, da 30-odstotno znižanje izpustov v prihodnjih desetih letih ni uresničljivo, sama meni, da je v teoriji to uresničljivo, da pa ni nekih jasnih zavez, kaj vse bomo storili, da bomo to dosegli.
Opozorila je še, da je potrebno večje zmanjšanje emisij, kot je 30 odstotkov. "Te številke so premajhne, tudi zato, ker je treba sprejeti neke jasne zaveze tudi do leta 2050. Do takrat so namreč potrebne številke od okoli 85- do 90-odstotno znižanje izpustov." Če ne začnemo izpustov zniževati takoj, bi se dalo teoretično začeti zmanjševati tudi pozneje in več. A če bi z resnimi ukrepi čakali na leto 2020, potem bi to pomenilo na leto od pet do šestodstotno zmanjševanje izpustov, kar pa je fizikalno nemogoče, je pojasnila Kajfež Bogatajeva.
Pomemben vidik podnebnega dogovora se Kajfež Bogatajevi zdi tudi pomoč državam v razvoju, ki niso krive za onesnaževanje in upa, da se bodo vsaj poglavja v zvezi s to pomočjo v Köbenhavnu zaprla.
Slovenijo bosta podnebni dogovor in kjotski protokol stala skoraj 200 milijonov na leto
Andrej Kranjc z ministrstva za okolje, sicer glavni slovenski pogajalec za nov podnebni dogovor, je pojasnil, da je razlika med kjotskim protokolom in morebitnim novim podnebnim dogovorom, da imajo v prvem obveznosti samo razvite države, v novem dogovoru pa vse države. Razvite države naj bi tistim v razvoju za odpravljanje posledic podnebnih sprememb namenile pomoč. Evropska komisija je ocenila, da bi ta pomoč Evropske unije po letu 2012 znašala 100 milijard evrov na leto, kar je od deset do 30 odstotkov celotnega zneska za pomoč državam v razvoju.
Kaj lahko sami storite za zmanjšanje izpustov? S temi ukrepi lahko privarčujete do 4.500 kilogramov CO2 na leto Vaš ogljikov odtis si lahko izračunate tukaj. |
Denar bi pridobili s trga ogljika, trga prodaje emisijskih kuponov, nekaj bi prispevale same države v razvoju, nekaj pa razvite države. Znotraj tega zneska bi morala Slovenija prispevati približno 100 milijonov evrov na leto, od leta 2012 do leta 2020. T. i. hitri štart, ki določene ukrepe predvideva že pred letom 2012, pa predvideva pomoč predvsem najmanj razvitim, Slovenijo pa bi stal desetkrat manj, torej okoli 10 milijonov evrov, je pojasnil Kranjc. Pri tem ne gre pozabiti, da bo morala Slovenija zaradi neizpolnjevanja kjotskih zavez prihodnje leto plačati 80 milijonov evrov. Kranjc je ob tem dejal, da bo vsaka država svoje stroške skušala čim bolj znižati in se bo sklicevala na krizo, a brez finančnega pakta sporazuma ne bo. Kranjc meni, da bi bilo dejansko sprejetje podnebnega dogovora v Köbenhavnu čudež, pričakuje pa sprejetje zaveze, da bo dokončni sporazum sprejet prihodnje leto v Mehiki. Več o tem si lahko ogledate v priloženem videointervjuju z Andrejem Kranjcem.
Ponudniki energije bodo delovali, dokler se jim bo izplačalo
Djordje Žebeljan iz Holdinga Slovenskih elektrarn, ki se prav zdaj pripravlja na gradnjo šestega bloka termoelektrarne Trbovlje, je pojasnil, da poanta konference v Köbenhavnu niso samo klimatske spremembe, pač pa tudi zaščita tehnologij ter delitev dobrobiti. Pojasnil je, da bodo družbe v prihodnje v svoje investicije vračunale tudi morebitne nove predpise v zvezi s podnebnimi spremembami in posamezna družba bo delovala, dokler se ji bo to izplačalo, potem pa se bo zaprla.
Da se okolijske težave zavedamo, a da je udobneje početi to, kar počnemo, še naprej, je opozorila Lidija Živčič iz društva Focus. Dejala je, da razmišljamo samo o izgradnji infrastrukture, ki bi zadovoljila naše potrebe po več energije, ne pa o zmanjševanju porabe in učinkoviti rabi energije. Po mnenju Igorja Pribca s filozofske fakultete pa je reševanje okolijskih vprašanj pomembno predvsem zaradi tega, ker imamo občutek, da lahko to vprašanje preložimo v prihodnost.
- ponedeljek, 7. december ob 10.00 - Državljanski forum v Mariboru
- ponedeljek, 7. december ob 17.00 - javna razprava "Kaj pričakujemo od podnebne konference v Kopenhagnu?"
- 17. november 2009 – 15. januar 2010 - spletno posvetovanje "Kako bomo premagali podnebne spremembe?"
Sem mnenja da bo problem porabe fosilnih goriv rešila naraščajoča cena nafte in nato tržna ekonomija, ko bodo kot po dežju začele rasti fizijske elektrarne in, če bo znanost dala, še kaka fuzijska tu pa tam;) Če se doda še sončne elektrarne, nekaj hidroelektrarn in se promet ter ogrevanje usmeri na elektriko so težave rešene. Vprašanje je samo, če bo škoda na okolju do tedaj še zmerna in ne prehuda. Kdaj se bo to zgodilo je veliko vprašanje, saj so kakršne koli napovedi za več kot 10 let v prihodnost čisto "futuristične", še posebej glede cen energentov.
Tehnologije za tak preskok iz fosilnih goriv so tu, "problem" je le nizka cena nafte. Seveda bi pa bilo možno na državnem/naddržavnem nivoju postopoma uvesti vedno višje dajatve za uporabnike fosilnih goriv, ki bi npr postopoma rasle za nekaj % vsako leto. Na tem mestu pač lahko država z regulativo poseže v prosti trg, ki sam od sebe ne bo nikoli preusmeril na nefosilna goriva dokler bo nafta poceni, ker kapitalizem dela "bilanco" po četrtletjih in ekonomiste pač ne skrbi okoljska bilanca čez 50 let.
Najbolj gre pa zameriti medijem, ki objavljajo tovrstne prispevke.
madonca...tole pa so "navodila" za boljše življenje. Huh..... V kakšne čase se vračamo?
Navodila za življenje na planetu Zemlja. Bolje bi bilo kot dati ljudem navodila za življenje.....da bi kakšne velike megapodjetnike,privatnike,gospodarstveni
ke žive pokopali,ker nam dajejo tole svinarijo na pladenj.
Še eno alinejo so pozabili dodati
- na veliko potrebo hodite samo 2x tedensko in tako boste zmanjšali segrevanje planeta.
Hvala Evropa, hvala Slovenija, hvala Köbenhaven. Lučke na grajskem griču že svetijo.....
In tako še 100 drugih tovarn...... pa so zmanjšal izpuste za 10000%.
-Obvezno je potrebno obdavčiti plastične steklenice oz. omogočiti njihovo vrnitev (kot za steklene)
- z zakonom prepovedati "podarjanje" plastičnih vrečk v trgovinah
-ukinitev nepotrebne zunanje osvetljenosti trgovin, cerkva in ostalih objektov
- razen v velikih mestih uvesti obvezno ugašanje javne razsvetljave ob 11-ih zvečer in ponovno prižiganje ob petih
- čezdržavni tovorni tranzit preusmerit na železnice
pa še kaj bi se našlo....
Problem vetrnih elekrtrarn v Sloveniji je, da mora biti veter za minimalno profitabilno uporabo konstanten s hitrostjo 7,5 m/s. V Sloveniji žal ni močnih konstantnih vetrov. Optimalna hitrost vetra za takšne elektratne znaša od 15 - 25 m/s.
Glede jedrskih elektrarn so glavni problem radioaktivni odpadki, kar ne reši energetske problematike na dolgi rok.
Ampak...
No, lažem - v bistvu vem, kje je problem: denar, volja in interesi. Zgleda je vse to troje pomembnejše od kvalitete zraka in naše prihodnosti.
Glede plastenk pa takole: kjerkoli sem, vidim ogromno ljudi, ki imajo 0.5l plastenke z vodo po predavalnicah, učilnicah, javnih ustanovah itd. Število bi se precej zmanjšalo, če bi povsod bili na voljo "vodomati" (ne vem, kako se jim pravilno reče), plus še nekaj osveščanja o varčevanju in odgovornem ravnanju. Konec koncev je že samo denar dovoljšen motiv: zastonj voda ali 0.5€+ za plastenko?
In še marsikaj bi se lahko dalo dokaj hitro in efektivno rešiti, če bi le bila primerna volja in smiselna preusmeritev denarja.
Podkupljeni zlobirani državni funkcionarji pa bodo VEDNO raje gradili plinovode, termocentrale, uvajali neko elektronsko cestninjenje, nabijali davke in trošarine na elektriko itd., da se ja ne bi na njihovem koritu kaj poznalo.
SD in Zares so imeli polna usta, kaj bi morali narediti, kaj je prav ina kaj je pravično, dela pa se še vedno po ustaljenih starih manirah, predvsem pa, kako čimbolj izmolsti državo in si nabasati žepe. Jeb* ga, pri koritu je preveč interesov in interesentov, da bi se stvari lahko zapeljale v pravo smer.
TPoweR2
Zakaj bi postavlu 200 300 vetrnc če lahko 1 blok v krškem.
@ marcy: Se podpišem pod tvoj post...
pij vodo iz pipe, imej pleten cekar in ne vrecke, vozi se z avtom ki porabi 4l namesto 9l na 100km oziroma se vozi s kolesom ko je to mogoce, imej dobro izolacijo doma, postavi soncne celice na streho.....itd
in vseeno bos pil cisto vodo, vseeno bos prinesel kruh iz trgovine, vseeno bos prisel iz lj do mb oziroma bos prisel v sluzbo do centra mesta, se bolj ti bo toplo doma, vseeno bos imel toplo vodo za tusiranje.....itd
kvaliteta zivljenja bi lahko ostala ista kjlub 50% manjsi porabi energije...ce bi le ljudje uporabljali glavo in tehnologijo ki jim je na voljo...
samo ne...bolj in si ce se pripeljes na crpalko s svojim SUVom, kupis plastenko vode in ti na pumpi prijazno dajo se plasticno vrecko ker eno plastenko je res tezko v roki drzat, doma kuric na povno ob odprtem oknu ker ti je vsec da slisis dogajanje na ulici in se lepo tusiras 1 uro z najbolj vroco vodo mozno, sam zato ker lahko.....taksni smo pac ljudje...poskrbet za svojo rit prevec, da neb slucajn okolica mela kej koristi od nas
Res je problem stalnost (stabilnost) proizvodnje, kar pa se da komot kontrolirat z zadostnim stevilom enot, tudi cena na kW/h je nizja kot kW/h iz premoga ali urana.
Da o kakih primorskih lokacijah sploh ne govorimo. Pa tudi ce veternice poklestijo polovico populacje pric, to ni tolko tragicno, kot dejstvo da jih bodo izpusti plinov prej ali slej vse pobili + nas:)
Kaj ne bi bilo pametneje kar takoj začeti na projektu NE Krško2?
lahko pa naši vrli vodje kaj naredijo v to smer in nehajo podpisovat dovoljenja za zidavo trgovskih centrov, saj s tem uničujejo ogromne zelene površine, ki (kolikor jaz vem) prav tako zmanjšujejo vsebnost co2 v zraku.
ali pa vsaj kak vrtec/šolo, ne pa 5 novih centrov v razmaku 100 metrov.
treba se je lotit velikih gospodarstev, ustavit podiranje gozdov, itd, če hočemo kaj spremenit.
pa tud to je nesmiselno, ker se z vsem tem borimo proti naravi, ki pač dela po svoje;
slučajno nam je v teh 10.000letih omogočila/dovolila razvoj, vendar se bo morda tudi to spremenilo in če nam narava ne bo več dovolila obstoja se lahko Al gore in vsi postavijo na trepalnice v svojih eko avtkih z varčnimi žarnicami na svinjske iztrebke, ki za 0,1% manj onesnažujejo okolje.
narava dela po svoje, lahko ji vsaj to dovolimo, a ne?
Sploh ne kupujte ustekleničene vode če to ni res potrebno. Slovenci imamo srečo da imamo relativno dobro oskrbo s kvalitetno pitno vodo in ni potrebe da kupujete ustekleničeno vodo. Če že hodite okol s flašo vode, plastiko raje zamenjajte za eno kovinsko čutarico in jo doma vedno znova polnite.