Dlesk naravnost iz zaprtega območja Černobila je ena izmed tistih vrst, ki so se - sodeč po raziskavi - zelo dobro prilagodile na tamkajšnje razmere. Foto: Mousseau, Møller
Dlesk naravnost iz zaprtega območja Černobila je ena izmed tistih vrst, ki so se - sodeč po raziskavi - zelo dobro prilagodile na tamkajšnje razmere. Foto: Mousseau, Møller
Ptiči
Mreže okoli jedrske elektrarne so lovile letečo perjad. Foto: Mousseau
Ptiči
Po pridobitvi vzorcev so ptice izpustili, zagotavlja raziskovalna ekipa. Njihovi izsledki utegnejo biti uporabni za primere Černobila in Fukušime oz. za vse druge jedrske nesreče, ki še prihajajo. Foto: Milinevski

Ob naraščajočem konfliktu med Zahodom in Rusijo v Ukrajini so se na naslovnicah medijev spet namnožile podobe jedrskih gob, ki se dvigajo v nebo. Scenariji hladne vojne med blokoma, ki se potencialno lahko konča v medsebojnem popolnem uničenju z atomskimi bombami, spet postajajo del aktualnih analiz na inštitutih za mednarodne odnose.

S smrtonosnim sevanjem prežeto okolje pa ne bi nujno povsem negativno vplivalo na življenje, kaže objava v znanstveni publikaciji Britanskega združenja ekologov Functional Ecology. Sodelujočim znanstvenikom ni bilo treba izvesti scenarija vsesplošne jedrske katastrofe, saj v Evropi za takšno raziskavo že obstaja primerno območje.
Nastalo je v Černobilu skoraj natanko pred 28 leti. 26. aprila leta 1986 se je jedrski reaktor stalil in v okolje spustil ogromne količine sevanja ter kontaminirane snovi. Okolica elektrarne že dolgo ostaja zaprta za javnost, za živalski in rastlinski svet pa ne.

Skupina pod vodstvom Ismaela Galvána se je osredotočila na tamkajšnjo populacijo ptic. "Prejšnje študije so pokazale, da neprestana izpostavljenost sevanju uničuje antioksidante v bitjih in poveča možnost poškodb zaradi oksidacije. Mi smo ugotovili popolnoma nasprotno: stopnje antioksidantov so se celo povečale in pri več sevanja smo našli manj oksidativnih poškodb," je za ScienceDaily povedal Galvan.
Študija je potekala tako, da so v mreže ujeli 152 primerkov ptic 16 različnih vrst. Vzeli so jim vzorce krvi in perja. Povsod, kjer so ptice našli, so izmerili tudi stopnjo sevanja. Perjad so nato izpustili.

V krvi so izmerili stopnjo prisotnosti antioksidanta glutationa, iskali poškodbe DNK in druge posledice izpostavljenosti sevanju. V perju so izmerili prisotnost pigmentov.

Nekatere ptice imajo to slabost, da za izdelavo svojega pigmenta, feomelanina, izrabljajo antioksidante. Več kot ga proizvedejo za obarvanje peres, občutljivejše so za ionizirajoče sevanje, poroča AlphaGalileo.

Analiza vzorcev je pokazala povezanost med višjo stopnjo sevanja ozadja, višjo prisotnostjo antioksidanta glutationa v telesih ptic in boljšim zdravjem ptic. Razen pri tistih pticah, ki proizvajajo večje količine pigmenta feomelanina - te so bile slabšega zdravja in so utrpele večjo škodo zaradi černobilskega reaktorja.

V primerjavi s starejšimi raziskavami je skupina uvedla še eno novost: namesto iskanja povprečnih kazalnikov se je v analizi posvetila preučevanju posameznih primerov in posameznih vrst ptic.

Ptice so bile izpostavljene sevanju do 92 mikrosievertov na uro. Pod lupo so bile vrste: velika sinica, rjavi srakoper, lastovica, grmovščica, črnoglavka, rjava penica, pisana penica, drevesna cipa, ščinkavec, dlesk, carar, cikovt, kos, šmarnica, taščica in veliki slavec.

Zdravje številnih izmed teh vrst bi se v sevanju jedrske katastrofe ali vojne celo okrepilo.