Gospodarstveniki so si edini, da je ob škodi, ki je že zdaj ocenjena med 300 in 500 milijoni evrov, nujna čimprejšnja sanacija infrastrukture.

Škode na infrastrukturi je za okoli 120 milijonov evrov. A številna podjetja so še vedno priklopljena na agregate. Ker nimajo dostopa do električnega omrežja, imajo velike stroške z gorivom.

Ko bo infrastruktura sanirana, se bodo lahko posvetili vračilu stroškov.

"Ugotavljamo, da je v zakonu dan tudi nek poudarek vračilu stroškov. Vemo, da je to nadomestno napajanje zaradi preklopov na agregate stalo ogromno," je izjavil Igor Knez iz Gospodarske zbornice Slovenije.
"Mi smo v proračunu iz sklada za naravne nesreče predvideli 13 milijonov evrov," je razkril finančni minister Uroš Čufer. "Večino stvari, ki so v privatnem sektorju - delamo na tem skozi ugodna posojila EIB-ja in CEB-ja, tako da bomo videli," je nadaljeval.

Branko Meh iz obrtne zbornice ni bil povsem zadovoljen. "Problem pa je to, da vlada govori o 13 milijonih. Se pravi, da iz tega naslova malo gospodarstvo žal spet ne bo dobilo nič."

Tudi kmetje z intervencijskim zakonom niso zadovoljni.

"Mi smo kar malo razočarani, kajti lastniki gozdov si ne morejo nič kaj obetati. Razen tega, da bodo morali zelo hitro pospraviti les in po možnosti bodo dobili še nižje cene zaradi velike ponudbe," je za TV Dnevnik povedal Roman Žveglič iz Sindikata kmetov Slovenije.

Za podjetja, ki so v ledeni ujmi utrpela večjo gospodarsko škodo, zakon predvideva tudi potrdila o višji sili. Ta bi podjetjem, ki so zaradi ujme prekoračila dobavne roke, omogočala lažja pogajanja s poslovnimi partnerji. Obe zbornici namreč ugotavljata, da je večje število njihovih članov prav zaradi zamude pri rokih izgubilo vrsto poslov.