ZDA in ostale najbolj razvite države so v prvoten osnutek sporazuma vstavile več spornih točk, ki jih je najrevnejšim državam zdaj uspelo oklestiti. Foto: EPA
ZDA in ostale najbolj razvite države so v prvoten osnutek sporazuma vstavile več spornih točk, ki jih je najrevnejšim državam zdaj uspelo oklestiti. Foto: EPA

Med najpomembnejšimi dosežki držav v razvoju je ohranitev Kjotskega sporazuma. Afriški skupini se je pri njihovih zahtevah pridružila še širša skupina razvijajočih se držav G77 in Kitajska.
Te države so zahtevale predvsem finančno pomoč pri prehajanju na zeleno energijo in enakih obvezah zmanjšanja izpustov CO2 za razvite države in države v razvoju.
V prvem osnutku, ki je prejšnji teden tako razburkal vrh, je bilo namreč določeno, da morajo razvijajoče se države dvakrat bolj zmanjšati izpuste kot bogate države, ob tem pa naj še ne bi dobile finančne podpore za prehod na zeleno.
Zadnji teden vsi zvezdniki
Zadnji pogovori na visoki ravni se začnejo danes zvečer, a potrebno bo še veliko dela, če hočejo sprejeti dogovor. Medtem pa nevladne organizacije protestirajo, da številnim protestnikom ne bodo pustili na prizorišče zasedanja.
Za prisostovanje vrhu v köbenhavnskem Bella Centru se je prijavilo precej več ljudi, kot jih center lahko sprejme, število predstavnikov nevladnih organizacij pa bodo med zadnjim tednom podnebnega vrha znatno zreducirali - delno zaradi varnostnih razlogov, saj prihajajo vsi največji svetovni voditelji.
Med prvimi bo danes v dansko prestolnico pripotoval britanski premier Gordon Brown.