Predlog zakona o agrarnih skupnostih je sistemski zakon, ki so ga člani agrarnih skupnosti in drugi subjekti čakali več let, so sporočili s kmetijskega ministrstva, kjer so dokument tudi pripravili.
Leta 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja ter pravic je nekdaj podržavljeno premoženje teh skupnosti vrnil njihovim članom, kar je v naslednjih letih povzročilo precej težav, je na novinarski konferenci spomnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša.
Težave z upravljanjem
Za posle zunaj rednega upravljanja je bilo namreč potrebno 100-odstotno soglasje članov, kar je bilo v praksi težko doseči, saj se članstvo v posameznih agrarnih skupnostih giblje od tri do 513, prav tako niso bili povsod zaključeni dedni postopki. Čeprav se je pred nekaj leti potrebno soglasje za nekatere posle zunaj rednega upravljanja znižalo na 75 odstotkov, to vseh težav ni odpravilo.

Predlog novega zakona določa, da bodo lahko posle zunaj rednega upravljanja sklenili z vsaj 50-odstotnim deležem članov, izraženem v njihovem premoženju. V praksi bo to pomenilo, da bo mogoče z večino, ki je dosegljiva, sklepati posle, kot je oddajanje v najem, pridobitev gradbenega dovoljenja ali odprodaja kakšne parcele, je povedala Strniša.

Prodaja delov, ki se ne držijo kompleksa
Premoženje je načeloma sicer nedeljivo, zakon pa določa nekatere izjeme, npr. prodajo stavbne parcele, investicije, ki so v javnem interesu, prodajali pa bodo lahko tudi manjše parcele, ki se ne držijo kompleksa agrarne skupnosti. "Načeloma pa naj se parcele ne bi prodajale. Lahko se pa proda članski delež, če nekdo ne želi biti več član agrarne skupnosti," je dejala državna sekretarka.

Predlog zakona agrarne skupnosti sicer ohranja kot združbe civilnega prava. Kljub nekaterim pobudam jih niso preoblikovali v pravne osebe, saj so ocenili, da bi bil to prehud poseg v lastnino, je pojasnila Strniša.

Težave z dedovanjem
Uredili bodo tudi nerešene dedne postopke. Andrej Hafner iz službe za pravne zadeve na kmetijskem ministrstvu, ki je vodil delovno skupino za pripravo tega zakona, je pojasnil, da bodo morale upravne enote v enem letu preveriti status oseb v zemljiški knjigi in v primeru nerešenih postopkov podatke predložiti sodiščem, ki bodo morala v treh mesecih začeti postopke dedovanja. Hafner se zaveda, da bo to trajalo nekaj časa, vendar je te zadeve treba urediti.

Te agrarne skupnosti se bodo lahko po novem zakonu organizirale, ko bodo dedni postopki urejeni, v drugih agrarnih skupnostih, ki s temi postopki nimajo težav, pa bodo lahko občni zbor, na katerem se bodo konstituirale po novem zakonu, izpeljali prej. Strniša pričakuje, da bodo večje in dejavnejše skupnosti to storile čim prej, preostale pa bodo sledile pozneje.

Možnost delovanja po starem zakonu
Predlog zakona sicer ne določa roka, do kdaj se morajo agrarne skupnosti registrirati po novem zakonu. Mogoče je, da se kakšna manjša, ki deluje dobro, niti ne bo. "Zakon ne sili agrarnih skupnosti, da se nujno preoblikujejo po tem zakonu," je dejala Strniša. Po njihovi oznaki se bo sicer vedelo, po katerem zakonu delujejo. Register skupnosti bodo začeli po novem voditi 1. januarja.

Skoraj štiri odstotke države
Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo 77.486,47 hektarja zemljišč, kar predstavlja 3,67 odstotka celotne površine države. Registriranih je 638 agrarnih skupnosti, večina upravlja površine v velikosti od 15 do 300 hektarjev, nekatere pa tudi več tisoč hektarjev. Največ agrarnih skupnosti, 63, je v upravni enoti Sežana, sledijo pa Kočevje, Radovljica, Postojna in Nova Gorica.

V DZ-ju bodo z obravnavo predloga zakona, ki ga je vlada potrdila konec maja, verjetno začeli septembra, na ministrstvu pa pričakujejo, da bodo z njim omogočili predvsem bolj normalno in življenjsko upravljanje agrarnih skupnosti, je sklenila Strniša.