Matevžu Lenarčiču v zadnji etapi težav ni povzročalo vreme, ki je bilo večji del poti ugodno, temveč komunikacijske težave s kontrolami letenja in naporno nočno pristajanje v izredno gostem prometu na Havajih. Foto: Green Light World Flight
Matevžu Lenarčiču v zadnji etapi težav ni povzročalo vreme, ki je bilo večji del poti ugodno, temveč komunikacijske težave s kontrolami letenja in naporno nočno pristajanje v izredno gostem prometu na Havajih. Foto: Green Light World Flight
Lenarčiča na Havajih ustavila birokracija

Polet iz celinskih ZDA na pacifiško otočje je Lenarčič ob pristanku označil kot "najtežjo etapo do zdaj". Vendar mu težav ni povzročalo vreme, temveč komunikacije.

"Do zdaj je bilo kar nekaj pestrih situacij. Nočno letenje in nočni pristanek na Martiniku ob precej slabi vremenski napovedi, Karibsko slalomiranje med nevihtami tudi. Zadnji del preleta Mehiškega zaliva v zelo slabem vremenu in pa seveda zadnja etapa do Havajev, ko se je bilo treba ukvarjati poleg vremena s preobremenjenim letalom, še z neumnostmi kontrole letenja Oakland Oceanic, ki je zahtevala, da se moramo pogovarjati prek kratkovalovne postaje, čeprav smo se odlično slišali prek satelitskega telefona. Birokratski nesmisli res ne poznajo meja, ljudje, ki so plačani, da skrbijo za varnost zračnega prometa, se včasih tako držijo zastarelih paragrafov, da spravljajo ljudi v nevarne situacije, zato je bilo letenje veliko bolj naporno. Končalo se je z nočnim pristankom na otoku Maui, ki je bil zaradi velikega potniškega prometa tudi zelo zahteven," je najzahtevnejše dele trenutnega poleta okoli sveta za MMC opisal Lenarčič.


Kaj je na trenutno preleteni poti pustilo največji vtis?
Ogromne dimenzije našega planeta, ki je v glavnem prazen. Ta, da nas je preveč na planetu, enostavno ne drži, saj je prostora veliko. Očitno nekdo umetno ustvarja histerijo o prenaseljenosti, da bi se bolj srčno pobijali, saj vidimo, kako se izkorišča begunska kriza pri nas. Morska prostranstva so neskončna in v glavnem jih sestavlja voda. Zelenortski otoki dobijo vodo z desalinizacijo. Gotovo bi se na enak način lahko oskrboval s pitno vodo ves svet, če bi bilo treba. Kapitala je za to gotovo dovolj. Težava je, ker ga je veliko skritega v davčnih oazah, kot beremo zadnje dni.

Kako se je do zdaj obneslo vaše novo letalo? Ali ste imeli kaj težav?
Težave so povezane predvsem s psihično obremenitvijo pred zahtevnimi poleti. Vsak odklon motorskih parametrov je seveda zato treba jemati zelo resno. Veliko bolj, kot če bi letel samo doma. Resnih težav do zdaj ni bilo, čeprav je že kazalo, da so. Letalo samo pa je odlično, zelo udobno in se presenetljivo dobro obnaša tudi takrat, ko je polno obremenjeno z vsem gorivom. V zraku lahko ostane 22 ur, kar je za tako malo igračo izjemno veliko.

Na poti merite tudi koncentracije črnega ogljika. Kje so bile do zdaj izmerjene največje koncentracije in kje so bile meritve še posebej presenetljive?
Včasih se tudi nad oceani pojavi plast onesnaženega zraka, kar je gotovo presenetljivo. Nad industrijskimi predeli pa je seveda pričakovano. Kakšno bolj strokovno oceno pa bodo dali na Aerosolu, kjer podatke obdelujejo.


Giša Močnik; Aerosol, o koncentracijah črnega ogljika:
Koncentracije črnega ogljika so odvisne od lokacije in od višine – poleg bolj ali manj onesnaženih področij je pomembno tudi, kako visoko je letalo. Med pristanki smo zato vedno izmerili višje koncentracije, saj se je letalo spuščalo v plast, ki je bolj onesnažena. Rezultati meritev so zanimivi nad Mehiškim zalivom. Med poletom iz Floride v Teksas smo izmerili povišane koncentracije, za katere sumimo, da so posledica črpanja in predelave nafte na naftnih ploščadih ob obali Mehiškega zaliva in v rafinerijah na obali. Koncentracije so tu dosegle okoli 1000 ng/m3, kar je približno toliko kot okoli poldneva zadnje dni v Ljubljani – malo za Ljubljano, zelo veliko za 2000 m nad tlemi.
Lenarčiča na Havajih ustavila birokracija