Narava
Neusmiljenega preganjanjanja kormoranov z uničevanjem gnezditvenih kolonij in osebkov je bilo v Evropi konec leta 1979, ko jih je zaščitila evropska direktiva o pticah. Takrat jih je bilo le še nekaj 1.000, zdaj pa različni viri ocenjujejo populacijo na okoli en do dva milijona osebkov. Foto: Pixabay
       Ribiški gospodar skrbi za izvajanje ribiško-gojitvenega načrta, to je temeljni akt, ki ga je potrdil Zavod za ribištvo kot strokovna inštitucija države, na podlagi katerega se upravlja z vodotoki na določenem ribiškem okolišu. V načrtu so podatki o stanju ribje populacije, o izlovu, ocena naravnega prirastka in ocena škode zaradi škodljivcev. Tako ugotovimo, koliko mladic je treba vložiti v reko, da bi ohranjali ugoden ribji fond. Po zakonu o sladkovodnem ribištvu smo dolžni vzdrževati ugodno stanje ribjih populacij, to je naša temeljna naloga, marsikdo pa misli, da so ribiči tisti, ki zgolj lovijo ribe.       
 Bojan Levai, RD Črnomelj, o zaščiti ribjih populacij
Največja grožnja za ribe prihaja z neba v obliki nenasitnih kormoranov. Foto: BoBo
       Najhujši in najbolj problematičen je kormoran, saj priletijo v jatah od 20 do 30 osebkov, in ko se poženejo kot torpedo v vodo, ta dobesedno 'zavre', ribja populacija je zdesetkana, določen tolmun dobesedno izropajo, potem pa imamo tukaj še žagarico in sivo čapljo, ki tudi delata veliko škodo.       
 Zoran Jež, RD Idrija, o kormoranu kot največji grožnji iz zraka, žagarici in sivi čaplji
Odseki rek po obisku kormoranov ostanejo skoraj prazni, na udaru je tudi soška postrv. Foto: BoBo
       Lipan je najbolj ogrožen, saj se prehranjuje na specifičen način, pobira hrano s površine vode in je za kormorana najlažji plen. V zadnjih letih se je spet pojavila osamljena jatica, tako da tu in tam kakšnega spet opažamo, je pa bilo obdobje, ko jih sploh nismo več videli, še kakšnih 20 let nazaj pa jih je bilo toliko, da je bilo ribo dovoljeno tudi upleniti. Z ribiči na hrvaški strani Kolpe smo dogovorjeni, da je lipana dovoljeno loviti izključno po sistemu ujemi in spusti.       
 Bojan Levai o najlažjem plenu
Perje kormoranov se v vodi zmoči, zato je zanje značilno, da se po lovu z razprtimi krili sušijo na soncu. Foto: Pixabay
       Gospodarska škoda je pri nas velika, gotovo gre v deset tisoč evrov, če ne bi mladic vlagali v reko, za športni ribolov ne bi ostalo skoraj nič. Športni ribolov pomeni turizem za celo dolino, ribištvo za sabo potegne tudi gostinstvo, nastanitvene kapacitete in vse ostalo.       
 Zoran Jež o gospodarski škodi
Ribe so kormoranova edina hrana, zato je izvrstno specialziran za lov na njih. Foto: BoBo
       Eden ali dva kormorana priletita in naredita izvidnico, ko prileti jata, se začne organiziran lov, ribe preganjajo v plitvino in tam zdesetkajo, to je čistka, je pa res, da nikoli ne izlovijo 100 odstotkov vseh rib, lovijo toliko časa, dokler se splača, ko je v reki zgolj tu in tam še kakšna posamezna riba, pa odletijo naprej. Zadnja leta jih pozimi naštejemo nekaj manj, predvsem zato, ker so določeni odseki reke dobesedno prazni.       
 Bojan Levai o lovski taktiki in prazni reki
Najprej v izvidnico priletita eden ali dva kormorana, potem pa sledi celotna jata in začne se organiziran lov v skupini. Foto: Pixabay
       Plašenje ne deluje, na eni strani odletijo in sedejo na drugi strani reke dol, odstrel je sicer pameten, a številke so premajhne, zreducirati bi ga morali na neko normalno število, poljubno žival se zaščiti in ta se potem premočno namnoži, potem pa nihče na to ne reagira, evropska skupnost je preveč toga.       
 Zoran Jež o togi Evropi
Evropska unija
Evropska zakonodaja glede kormoranov je dosegla svoj namen in zaščita ni več potrebna, so prepričani ribiči. Foto: EPA
       Ribiški turizem močno trpi že vsaj zadnjih 10 let, če ribič kupi dovolilnico in enkrat, dvakrat, trikrat ne bo ujel nič, takšen ribič ne bo več prišel k nam. Tu na Kolpi imamo že tako ali tako problem zaradi panelne ograje in migrantske krize. Glede na to, da želimo biti turistična destinacija, I feel sLOVEnia, je treba nekaj narediti, ne pa vsega zaščititi, nam lokalcem vsega prepovedati, zdaj pa naj se znajdemo. Turizma ne bo, ne čolnarjenja, ne ribičev, ne nič. Koncesijo moramo pa državi vseeno plačati, sicer so jo zaradi kormorana nekaj znižali, a to je kapljica v morje.       
 Bojan Levai o gospodarski škodi
       Naša ribiška družina državi plačuje več kot 15.000 evrov koncesnine za upravljanje z vodami, to je treba nekje zaslužiti in zaslužimo lahko edinole s turizmom, ki trpi zaradi kormorana, to je začaran krog. Narava si sama pomaga, ko rib več ne bo, bodo tudi kormorani odšli, a potem bomo imeli prazne reke in jezera, bolj bi se morali zavedati, da so naše reke ene najbolj ohranjenih v Evropi, biseri neokrnjene narave, bolje bi jih morali izkoristiti.       
 Zoran Jež o koncesiji za državo in slovenskih biserih
       Ornitologi govorijo, da je kormoran avtohtona vrsta pri nas, ne vem, a jaz sem ribič od leta 1974 in pred letom 1990 nisem nikoli videl pri nas nobenega, mogoče je bila tu in tam kakšna posamezna siva čaplja, a to je bila takrat za nas atrakcija, ker je bila tako redka, zdaj pa tudi ona povzroča hude probleme.       
 Bojan Levai o avtohtonosti kormorana in sivi čaplji kot "atrakciji"

Dodaj v

Kormoran: Nizozemska jih "izvaža", na Bavarskem streljajo - 10.000 letno

Streljanje kormoranov za zaščito rib in turizma - da ali ne?
17. avgust 2018 ob 07:07
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenija trenutno odstreli 139 kormoranov letno, kar je po navedbah ribičev premalo, saj povzročajo ogromno škodo populaciji rib in ribiškemu turizmu. V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS) na drugi strani nasprotujejo kakršnemu koli odstrelu.

Kormoran je na evropski ravni z direktivo o pticah zaščiten od leta 1979 in ga ni med pticami, na katere je odprt prosti lov, a je hkrati tudi na listah za odstrel marsikje po Evropi, saj ima direktiva izjemo za primere, ko zaradi prevelike številčnosti dokazano povzroča škodo. Evropska politika je od države do države temu sledeč pričakovano nekonsistentna, tako na Nizozemskem na primer kormoranom ne smeš storiti popolnoma nič, država pa je po navedbah tamkajšnjih ribičev največji evropski "izvoznik" teh ptic. Na drugi strani pa v Nemčiji na Bavarskem letno odstrelijo 10.000 osebkov.


V Sloveniji ga pred letom 1990 ribiči niso opažali, zdaj pa zadnje zime k nam prileti po podatkih DOPPS-a povprečno slabih 3.000 ptic, ki reke in jezera dodobra izpraznijo, na populaciji ribe lipan, ki je od kormorana najbolj ogrožen, je upad številčnosti tudi 90 odstoten, navajajo ribiči. Odstrel je v Sloveniji z odločbo Agencije RS za okolje (Arso) dovoljen prav zaradi zaščite lipana, pa tudi soške postrvi, podusti, pegunice in platnice.

Kot sta za MMC pojasnila gospodarja Ribiške družine (RD) Idrija Zoran Jež in Črnomelj Bojan Levai, jim kormorani, pa tudi siva čaplja, ki se je ravno tako preveč namnožila, onemogočajo uspešno izvajanje ribiško-gojitvenega načrta, saj so po zakonu o sladkovodnem ribištvu dolžni vzdrževati ugodno stanje ribjih populacij. Škoda pa je tudi gospodarska, saj trpi ribiški turizem, ki za seboj potegne "vse ostalo od nastanitve do gostinstva in naprej". Če nič ne "prijemlje", kot se reče po ribiško, ni moč prodati ravno veliko ribolovnih dovolilnic. Če človek regulira število vseh živali od medvedov dalje, zakaj ne bi odstrelili tudi dovolj velikega števila kormoranov, da bi zaščitili ribji fond v slovenskih vodah - rekah in jezerih? Odločba plašenja in odstrela 139 kormoranov letno je za Slovenijo zgolj "kaplja v morje", od katere ne bo rezultatov, sta prepričana.

Na Ribiški zvezi Slovenije (RZS) lansko zimo prvič izvajan ukrep odstrela sicer pozdravljajo kot korak v pravo smer, v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS) pa so prepričani, da po kakršnem koli odstrelu ni prav nobene potrebe, za zaščito rib pa bi bilo treba zgolj povrniti naravno rečno dinamiko in počakati, da se vzpostavi naravno ravnovesje.

Eden glavnih argumentov, s katerim ribiči podkrepijo svoje argumente za odstrel, je avtohtonost kormorana na naših tleh oz. v zraku, ki jo postavijo pod vprašaj.

Je kormoran slovenska avtohtona ptica ali ne?
Med ribiči avtohtonost kormorana dviga veliko prahu, saj se številni starejši ribiči spominjajo časov, ko tega ptiča pri nas in težav, povezanih z njim, preprosto ni bilo. "Odgovor na to vprašanje prepuščam znanstvenikom, na neki način gotovo je evropska ptica in se je po tem, ko so ga zaščitili na evropski ravni, razširil do Slovenije, zato težko rečemo, da je čisto neavtohton, dejstvo pa je, da ga starejši ribiči nikoli niso poznali, v časih nekdanje Jugoslavije so bili pogosti v Kopačkem Ritu na Hrvaškem in na večjih rekah, kot je Donava, v Sloveniji pa ga ni bilo," je glede avtohtonosti kormorana za MMC dejal sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić.

Kormoran je v Sloveniji in tudi povsod po Evropi avtohtona vrsta, saj je njegova prisotnost pri nas posledica naravnih procesov in ne vnosa človeka. "Pojavljanje kormorana je dokumentirano v zgodovinskih ornitoloških virih Slovenije iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja, je pa res, da je bil takrat zaradi množičnega preganjanja verjetno maloštevilen," pa je za MMC pojasnil biolog in varstveni ornitolog pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS) Luka Božič.

Zaščita na evropski ravni in povečana številčnost
Neusmiljenega preganjanja kormoranov z uničevanjem gnezditvenih kolonij in osebkov je bilo v Evropi konec v 70-ih letih 20. stoletja, ko jih je zaščitila evropska Direktiva o pticah. Takrat je bila po Božičevih besedah populacija zdesetkana, saj je bilo v celi Evropi zgolj še nekaj 1.000 osebkov. K hitri rasti števila ptic je prispevala zaščita gnezdišč, prepoved streljanja, zmanjšanje uporabe pesticidov in velike gostote manjših, za kormorane pomembnih rib, v evropskih odah. "Povečevanje številčnosti pri nas je skladno s porastom evropske celinske populacije podvrste sinensis, ki gnezdi na drevesih, za razliko od atlantske podvrste carbo, večinoma gnezdeče na skalnatih klifih," je pojasnil. Atlantska podvrsta carbo ni bila nikoli ogrožena.

Celinska populacija je z nekaj tisoč ptic do danes zrasla po navedbah DOPPS-a na približno 500.000 gnezdečih parov. "Ocenjujejo, da je s tem ponovno dosegla razširjenost, ki domnevno ustreza stanju z začetka 19. stoletja (pred obdobjem množičnega preganjanja v preteklosti), torej bi težko govorili o prenamnožitvi, prej o povrnitvi nekdanjega stanja," je opozoril Božič.


Slovenija je ena od šestih evropskih držav, kjer kormoran ne gnezdi, pojavlja se sicer skozi celo leto, a večje jate, ki ribičem povzročajo največ sivih las, priletijo iz severa v zimskem času med oktobrom in marcem. "Število kormoranov v Sloveniji se pozimi že vrsto let ne povečuje več. V času januarskega štetja vodnih ptic v tem desetletju (od leta 2010 naprej) je bilo med 2108 in 3078 (povprečje približno 2600), v prejšnjem (2000–2009) pa med 2441 in 4749 (povprečje približno 3450)," je razgrnil podatke Božič.

Je vzpostavljanje naravnega stanja "utopija"?

Božič je prepričan, da za zaščito ribjih populacij odstrel kormoranov ni primerna rešitev, saj imamo boljše alternative v smeri vzpostavljanja naravnega ravnovesja. "V prvi vrsti obnova oz. renaturacija v preteklosti uničenih oz. reguliranih rek, rečnih rokavov in mrtvic, da se ponovno vzpostavi naravna rečna dinamika; obnova vseh vrst mokrišč, vzpostavitev ihtioloških rezervatov, prepoved vnosa tujerodnih vrst rib," je naštel varstveni ornitolog.

"Zavedati se moramo, da živimo v kulturni krajini, na območju, kjer človek popolnoma upravlja vse naravne procese, včasih kdo pravi, da je treba pustiti, da se vzpostavi naravno ravnotežje, a kako? Človeški posegi v okolje so vseprisotni, odtoki se kanalizirajo, pohitrijo, temperatura vode se dviguje, vode je manj, distribucija ni več naravna, številni potencialni gojitveni potoki tako presahnejo ali so pretopli in vsak ribojedi faktor – kot je kormoran – je zgolj še en negativni element več," pa je prepričan Miličić z ribiške zveze.

"Okoljevarstveniki nikoli ne želijo slišati, da bi ptice storile kar koli narobe, populacija je takšna, kot je, saj se bo samo uredilo naravno ravnovesje, drugo jih ne zanima. Super bi bilo, če bi bile reke v naravnih tokovih, popolnoma neregulirane, brez hidrocentral, brez kakršnih koli iztokov v reke, bodisi kemikalij, odplak, ipd., a oprostite, to je utopija," je dodal Miličić in hkrati spomnil na poplavno varnost. "Lepo se sliši, da bodo reke nazaj v naravnih tokovih, ribiči bi to takoj podpisali, samo potem se zaletimo v ostalo javnost – kaj bo s poplavno varnostjo? Vsi so preplašeni, reko je treba skanalizirati, da čim prej odteče voda, ribe in ostale obvodne živali takrat nikogar ne zanimajo," je opozoril.

Človeško reguliranje števila kormoranov tudi z odstrelom je tako nuja ali pa bodo naše reke brez rib. "Nobena skrajnost ni primerna, ne absolutna zaščita neke živalske vrste in ne njeno iztrebljanje, a naravnega ravnovesja ta trenutek ni," je še pristavil in spomnil, da človek regulira tudi število medvedov in drugih živali, da se te ne namnožijo preveč.

Lovci odstrela ne želijo izvajati
Prav lani je država izdala petletno odločbo, ki dovoljuje plašenje in odstrel 139-ih kormoranov letno, kar se je minulo zimo že izvajalo. Odstrel in plašenje ribiške družine, na območjih, kjer je to dovoljeno, izvajajo v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije. "To je velik korak naprej, da ribičem ni treba vsako leto posebej vlagati prošenj za odstrel, a opozoriti moram na problem, ki nastane, če se izvaja samo plašenje brez živega strela, zatika se nam na najnižji ravni, saj nekateri lovci odstrela ne želijo izvajati, saj pogosto pravijo, da ne želijo biti sanitarniki," je nadaljeval Miličić.

Zakaj plašenje brez odstrela ni učinkovito?
"Samo plašenje se izvaja z učinkom poka, torej s petardami, slepimi naboji itd., a to ne zaleže, ker je kormoran izredno inteligentna žival in hitro ugotovi, da v resnici ni nevarno," je Miličić pojasnil, da se kormoran sicer med pokanjem umakne ali odleti ali pa potopi pod vodo, a se hitro vrne na isto območje, če je tam še vedno dovolj rib. Zato je nujno izvajati mešanje slepih in živih nabojev, nekateri priporočajo "zmes" 19 slepih na en ostri strel, je dodal. Na območju Ribiške družine (RD) Ljubno je imel takšen sistem takojšnji učinek. "Živali se prestrašijo, ne vedo kateri pok je in kateri ni nevaren, zato se začnejo izogibati območju," je navedel konkreten primer.

Je odstrel 139-ih kormoranov letno ustrezen?
"Številka je za celotno Slovenijo bolj simbolična, sploh če primerjamo z Bavarsko v Nemčiji, kjer odstrelijo vsako leto 10.000 kormoranov, tam so v primerjavi z nami res rigorozni," je odgovoril Miličić. Bavarski okoljevarstveniki so po njegovih besedah ubrali drugačen pristop in so odkupili določene odseke rek in tam poskušali vzpostaviti naravno stanje, saj niso izvajali nikakršnega ribiškega upravljanja z območjem. "Ko so preverjali, kaj se z ribami dogaja na teh območjih, so naleteli na katastrofalno stanje ribjih populacij," je opozoril.


Na Ribiški zvezi Slovenije so s petletnim ukrepom odstrela zadovoljni, saj je bil skrajni čas, da je država zaščitila tudi ta naravni vir - slovenske ribe. Za zdaj nimajo še nobenih ocen glede učinkovitosti ukrepa.

V DOPPS-u na drugi strani pa so prepričani, da odstrel nima strokovne utemeljitve in je neustrezen. "Nihče ni predložil konkretnih podatkov ali strokovnih študij, zgolj pavšalne in splošne navedbe brez dokazov ne štejejo, ki bi potrjevale, da je odvračanje na večini dodatnih vodotokov upravičeno. Namreč v populacije zavarovanih vrst ptic je skladno z evropsko in slovensko zakonodajo dovoljeno posegati le izjemoma in pod strogo določenimi pogoji, navedenimi v Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Direktivi o pticah," je opozoril varstveni ornitolog Božič.

Nizozemska kormorane izvaža, Bavarska strelja
Kormorani niso problem zgolj Slovenije ali Bavarske, gre za vseevropski problem, ki ga bo lahko uspešno rešila zgolj skupna okoljska politika in pristop. "Kormorani v Slovenijo prihajajo iz Skandinavije, ko tam močno pritisne mraz, Evropska unija je rekla, da je upravljanje s ptico v pristojnosti posameznih držav članic, a rano ta paleta različnih rešitev ni rešitev, vsaka država dela nekaj po svoje," je navedel Miličić in dodal, da je Evropa razklana na dva pola, in sicer na okoljevarstvenike in zagovornike ptic, ki "nočejo o tem nič slišati", ter drugo skupino, ki podpira odstrel in meni, da ni prav nobene potrebe več, da bi bil kormoran še naprej zaščiten, saj se je populacija močno povečala.

Obstaja kakšna alternativa odstrelu? Učinkovitejše metode od odstrela po Miličićevih besedah ni, a obstaja tudi mazanje kormoranovih jajc z oljem, da se mladiči ne izvalijo. "Ribiški kolegi na Nizozemskem pravijo, da je Nizozemska največja evropska izvoznica kormoranov, saj jim pri njih ne smeš storiti popolnoma nič," je izpostavil evropsko zmešnjavo, v kateri vse, kar odstrelijo Bavarci, potem nadomestijo druge države.

"Javno mnenje na strani ljubkih živali"
"Evropska zakonodaja o zaščiti kormoranov je dosegla svoj namen, populacija je od 70-ih let, ko so napisali evropsko direktivo, eksponentno eksplodirala, nadaljnja zaščita tako ni več potrebna, treba je biti realen, stopiti v korak s časom in reči bobu bob," je pojasnil Miličić. Direktiva EU-ja sicer še vedno pravi, da je kormoran zaščitena ptica, a v Bruslju so določili izjemo, da če dokazano zaradi svoje številčnosti povzročajo škodo, se lahko določen odstotek populacije odstreli.


Se vam zdi, da je javno mnenje bolj na strani ptic? "Malo ljudi je videlo soško postrv v živo, veliko več ljudi je videlo kormorana, ribe so hladne, niso ljubke, vidimo jih samo takrat, ko poginejo, del javnosti ribiče vidi kot mučitelje rib, a mi vsaj imamo možnost ribo izpustiti, negativen stereotip o lovcih je še hujši," je odgovoril Miličić in dodal, da gre za "bambi efekt". "Živali so ljubke, javnost se razneži, a je hkrati dvolična, saj je ljubezni hitro konec, ko medved pride v naselje ali do kakšne šole," je še pristavil.

Inteligenten in učinkovit lovec
Kormoran lovi v jatah in je pri tem izredno organiziran in učinkovit. Gre za ptico, ki zraste do 90 cm v dolžino in tehta okoli dva kilograma ter se prehranjuje izključno z ribami. "Ena jata plaši ribe proti delu reke, kjer lovi druga jata, gre za organiziran lov, kljune imajo izredno močne in ostre, ribe, ki so prevelike, da bi jih lahko požrl, s kljunom zgolj poškoduje, rana se potem včasih zaceli, lahko pa tudi ne in riba pogine," je še dejal. Odrasla ptica na dan poje med 0,5 in enim kilogramom rib. Značilno zanj je tudi, da imajo slabo razvito trtično žlezo, zato svojega perja ne mastijo in se v vodi zmoči. Značilno vedenje kormoranov po lovu je tako sedenje z razprtimi krili na soncu, da si posušijo perje.

Najbolj s strani kormoranov zdesetkana je populacija avtohtone ribje vrste lipan, ki je vajena živeti v matici toka, se ne skriva in ni zelo plašna, tako da je lahek plen za kormorane. "Če bi bili kormorani v preteklosti pri nas res tako pogosti, bi verjetno tudi lipan v genskem zapisu imel nagon, da se skriva pred kormorani, ne bi plaval na čistem, pa to ni zato, ker je iz ribogojnice in se ne zna drugam postaviti, sredina toka je njegovo naravno okolje," je opozoril Miličić in dodal, da sicer nobeni od ribjih vrst pod "udarom" ne grozi izginotje - niti lipanu, niti soški ali potočni postrvi, le ribje populacije so nižje tudi za 90 odstotkov. "Kormoran je eden izmed negativnih dejavnikov na število rib, največ škode pa še vedno naredi človek s svojimi posegi v okolje," je sklenil.

"Bistveni vplivi kormorana na ribje populacije ali drastično zmanjšanje ali pa lokalno izumrtje v naravnih razmerah (ohranjene naravne oz. sonaravne tekoče vode z normalnimi gostotami rib) niso bili dokazani. Vplivi plenjenja kormoranov so največji na umetnih oz. močno spremenjenih vodnih telesih, pogosto z velikimi gostotami rib (npr. ribogojnice). Edina obsežna študija vplivov kormorana na ribe pri nas (leta 2007 jo je izdelal Center za kartografijo favne in flore) je pokazala, da je samo za lipana mogoče trditi, da lahko kormoranu pripišemo vzroke za zmanjšanje številčnosti, pa še tej vrsti to velja samo za nekatere rečne odseke," pa je kormoranu v bran izpostavil Božič in opozoril, da so večja nevarnost ribam v Sloveniji ribiči sami, saj so zaradi vlaganja tujerodnih vrst za namene ribolova številne avtohtone ribe ogrožene, nekatere pa so zaradi takšnega početja že izumrle, in sicer saveta in primorska podust, ki jo zdaj poskušajo znova naseliti.

Vlaganje tujerodnih mladic in ribiški turizem
Kaj pravite na očitek, da z vlaganjem mladic v reke "hranite" kormorane? "Če bi računali samo na naravno drst, bi bilo rib bistveno manj, zato jim je treba pomagati z vlaganjem mladic v vode, vsa ta vlaganja regulira Zavod za ribištvo Slovenije, predpisuje nam ga država, namen pa je obnavljanje ribjih populacij, sploh glede na to, da imamo toliko ribiških turistov," je odgovoril Miličić in dodal, da je Slovenija velikokrat med ribiči iz tujine pohvaljena kot država, kjer se "izredno dobro muhari".

V reke trenutno vlagajo dve neavtohtoni vrsti rib, in sicer krapa in ameriško postrv - t. i. šarenko, pri čemer sta obe vrsti pri nas že zelo dolgo. "Neavtohtonost krapa je vprašljiva, saj obstajajo znanstveni članki, ki dokazujejo, da je bil pri nas že za časa mostiščarjev," je pristavil Miličić. Bolj problematična je šarenka, a tudi ta je v slovenskih vodah že od druge polovice 19. stoletja. "Naše vode se pregrevajo, in sicer zaradi podnebnih sprememb ter posegov v vodotoke, kjer se premalo senči voda. Šarenka je sprejemljivejša za višje temperature vode, naj omenim fenomen črne potočne postrvi, v času poletja potočnica v pretoplih vodah počrni in pogine," je pojasnil in dodal, da če v te vode ne vložijo mladic šarenke, so potem "prazne".

"Trditev, da za jato kormoranov ne ostane nič, je nesmiselna, saj se potem kormorani ob naših vodah ne bi redno pojavljali oz. tam ne bi prezimovali. Prisotnost kormorana pomeni, da so v vodnem telesu prisotne populacije zanj ustreznih ribjih vrst v primernem številu. V tem pogledu je kormoran kot končni plenilec celinskih voda lahko celo indikatorska vrsta ohranjenosti rečnega ekosistema," pa je sklenil Božič.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
kasilnca
# 17.08.2018 ob 08:06
Zanimiv začaran krog: "ptičarji" zagovarjajo ptice, "ribarji" pa ribe. Če ni kormoranov, so ribe. Če so kormorani, ni rib. Če ne bo rib, ne bo kormoranov. Očitno bodo potrebni kompromisi za odstrel "perutnine".
bilzerian
# 17.08.2018 ob 09:03
jaz sem osebno bil proti temu, da se kormorane odstreljuje.
ko pa sem v živo videl, kakšen masaker so naredili v Dravi, pod jezom markovci, pa sem za to, da se jih za vedno prežene od tu.
cocker
# 17.08.2018 ob 09:33
Kormoranov na rekah ni bilo. z zaščito kormoranov se je spremenilo, porušilo živalsko ravnovesje. Ne samo ribe, ogrožene so tudi druge vrste živali zaradi prihoda te ptice. Čaplje so izrinjene na polja. S štorkljami se morajo prehranjevati z glodalci in morajo pleniti celo majhne ptice, ki so prav tako na jedilnem listu drugih živali. To se prej ni dogajalo. Ni ti treba biti znanstvenik. Če živiš v takem okolju, je dovolj, da to opaziš.
doba
# 17.08.2018 ob 09:06
O tem je pisal naš biolog in ekolog dr. Kazimir Tarman že pred tremi desetletji; preveč kormoranov je posledica napačnega gospodarjenja z vodami. Vlaganje ribogojniških "športnih" rib v naravne habitate je ekološki zločin, s tem dobesedno hranijo in povečujejo populacijo kormoranov in drugih ribjih plenilcev, kot posledica so ogrožene tudi najbolj ogrožene vrste. O tem je bilo napisanega zadnja leta z obeh strani ogromno. Dokler športni ribiči vlagajo ribogojniške ribe v naravne vodotoke, nimajo prave moralne osnove za protestiranje, naj najprej pri sebi odpravijo napake!
amigo
# 18.08.2018 ob 07:18
Res pravi znanstveniki. Dovolili so odstrel 139 kormoranov. To ti je preciznost, na daleč znanih birokratov podalpske Butalije.
Krimsky
# 17.08.2018 ob 09:59
Ko se začnemo vpletati v stvari, ki so brez nas milijon let potekale brezhibno ...
~
... z grozo opazimo, da se moramo vpletati čedalje bolj.

Ko v reko naselimo tržne ribe, ki imajo 'donos', to izkrivljeno stanje začnejo popravljati kormorani, ko se 'popravljavci narave !?' odločijo za njihov odstrel, skočijo ptičarji v luft, itd.

Narava nima problemov, probleme imamo mi ...
mrgoda
# 17.08.2018 ob 09:33
Ribiči in lovci se obnašajo podobno. Oboji namreč naravno okolje smatrajo kot njihov hlev.

oslarija, ki jo lahko napiše samo kvazi meščan, ki misli, da je Tivoli "narava"
Bivši uporabnik
# 17.08.2018 ob 09:25
@paraBellum

Večina Ljubljančanov smatra Šmarno goro za njihov park.
Sprašujem vas: Kje se začne in konča naravno okolje ?
Bivši uporabnik
# 17.08.2018 ob 09:02
Na polju in vrtu pesticidi, fungicidi, herbicidi, ... pa se najde DOPPS, ki bi pustil, da narava sama uredi razmerje vrst. Pustimo, da na polju in vrtu zraste pač, kar zraste naravno. Povsod kompostniki in smetišča za oportuniste. Zakaj preganjamo lubadarja v gozdu? Pustimo, da naredi naravno selekcijo. Popolno licemerstvo in dvoličnost.
Vprašanje za DOPPS: Kje pa se konča ta njihova narava, ki se sama regulira ? Ali na Jelovici ali na Krimu ali pod ali na Šmarni gori ? Ali je Rožnik že neokrnjena narava ali je že kaj drugega ?
Spoštovani, ni več narave, ki bi se sama uravnavala. Potrebni so posegi v vse vrste.
Otman
# 17.08.2018 ob 08:58
Tegobi slovenskega ribištva:
- kormorani,
- hrvaški patruljni čoln.
mihas
# 17.08.2018 ob 08:24
Na prvi sliki po mojem ni kormoran. Kljun ima zavihan na vzdol, pa še veliko krajšega, kot im kormoran,. Že primerjava s primerki na ostalih slikah je očitna.
zapravico
# 17.08.2018 ob 08:24
Poklicat je treba italijane,bodo vse polovili v enem mesecu
xyxy
# 17.08.2018 ob 08:11
@ ubranRibiči povzročajo škodo škodo popoulaciji rib, ne kormorani...

Ribiči ribe vnašajo v reke, da so potem kormorani siti. če ribiči nebi skrbeli za rečne populacije, bi bile reke že zdavnaj brez rib.
janroz
# 18.08.2018 ob 13:26
Kormorani so problem ali pa tudi ne? Nekaj pa je resničen problem, odnos do narave in za to niso krivi kormorani ali ribe. Ribiči se ukvarjajo samo z "biseri" rekami, ki prinašajo dobiček. Naj si pogledajo pritoke v večje reke, potoke, studence, kjer so včasih bile ribe, pa jih ni več in za to ni kriv kormoran ampak ljudje. ki so v vse te pritoke navozili neverjetne količine odpadkov, gradbeni material ..., če boste želeli vam bom priskrbel posnetke stanja v bližnjem potoku in s tem se nihče ne obremenjuje, tam nikoli ni bilo "velikih" rib, ki bi privabile športne ribiče, turizem ... Iz prispevka se lahko hitro razbere, da je vse v denarju, ribe in kormorani so samo izgovor. Naravo se varuje v celoti, ne samo na enem delu!
los-t
# 17.08.2018 ob 12:24
A vrane se že lahko strelja? Jih ptičarji ščitijo ko da so flamingoti, ne pa neke vrste leteča mešanica med podgano in hijeno. Saj sploh ne živijo več naravno, brskajo samo še po človeških smeteh, zadnjič mi je ena celo iz tiste okrogle luknje v zabojniku ven zletela, me je skor kap sunla...da ne rečem, da so pomorile ves zarod kosov in vrabcev in rac, teh ptic se komajda še kje kakšna najde blizu naselja in da se ob 5 zjutraj derejo ko bi jih iz kože deval, ne spomnim se več, kdaj sem se normalno sam od sebe zbudil...golazen na kvadrat, ptičarji pa itak samo svojo rit gledajo, več ko bo teh dinozavrov, več denarja bodo pocuzal iz države...pustite kormorane, vrane so problem!
Zatarra
# 17.08.2018 ob 10:11
P.P.S.: Še to - se popolnoma strinjam takisto s kritikami vnašanja neavtohtonega ribjega življa v slovenske potoke, reke in jezera! Tudi to je neodgovorno in slaboumno ravnanje, pika! Čeprav se praktično dogaja in izvaja že vsaj 30 let (še sam se spomnim, ko sem kot mulc na območju ob srednji Savi tu in tam že ujel kakšno šarenko. Itn.. Slovenija je ena izmed redkih držav sploh, ki bi si skoraj v celoti in ZLAHKA lahko privoščila, zagotavljala in vzdrževala avtohtonost vodnega življa v CELOTI, saj večina našega porečja izhaja iz območja same države Slovenije!
paraBellum
# 17.08.2018 ob 09:19
Ribiči in lovci se obnašajo podobno. Oboji namreč naravno okolje smatrajo kot njihov hlev.
Franc 1952
# 17.08.2018 ob 09:56
V Slovenijo se je po 1990 naselilo vse sorte škodljivcev, tudi kormorani. V Zasavju jih je na stotine!
Skippy
# 17.08.2018 ob 09:37
V Sloveniji ga pred letom 1990 ribiči niso opažali,

Potem ga pri nas nima kaj biti in jih je pač potrebno odstreliti. Imamo že dovolj težav s tujerodnimi vrstami.

Seveda pa se pojavi drug problem - mestni ljudje, ki živijo sredi betona in drugim vsiljujejo naravo za vsako ceno in na škodo vrst.
Do Brasil
# 17.08.2018 ob 11:30
@Franc 1952
V Slovenijo se je po 1990 naselilo vse sorte škodljivcev, tudi kormorani. V Zasavju jih je na stotine!

Se strinjam! Dodal bi, da so se razen v Zasavju naselili tudi v parlamentu!
NoriGoban
# 17.08.2018 ob 23:42
Prevec kormoranov je priloznost za vrhunsko kulinariko! Ko bi nasim kekcem to potegnilo!
bogaboječ
# 17.08.2018 ob 19:50
Trap v obe cevi pa poka poka.
HakmeD
# 17.08.2018 ob 12:27
Če se prav spomnim, tam po 90em letu enkrat, ko je bila prvič izpostavljena problematika kormoranov, je stroka dejala, da so to kormorani prišleki iz Črnega morja, ker tam ni blo več rib zarad masovnega ribolova. Se pravi so to morski kormorani, niso avtohtoni! Avtohtoni naj bi bili le rečni kormorani, s porečja Donave, ki pa niso tok invazivni in se ne selijo tolk.

Ko sm kot mulc lovil ribe na Krki, kormoranov ni bilo. Da delajo ogromno škodo, sem vidu na lastne oči. Zato pravm, sam strelat. Je pa res, da za nastalo situacijo niso krivi le kormorani. Menim, da veliko odgovornost nosi tudi Ribiška družina, zaradi nepravilnega vlaganja rib. Kot mulc sem opazoval jate rib, sedaj mi Krka deluje bolj puščava.
Zatarra
# 17.08.2018 ob 09:46
Če prav razumem, je za vso to kormoransko kolobocijo že dolga leta kriva zlasti, če ne celo zgolj, Evropska zveza?!? Pa saj ne morem verjeti, da je tudi na tem področju Slovenija enako nesposobna, brez samopodobe, brez samozavesti in popolnoma brez karakterja!?! (Enako, kot se to že vsaj par mesecev "lepo" kaže npr. pri domači(h) politiki(h) po zadnjih državnozborskih volitvah!) No, saj, kaj naj rečem, kar nadaljujte, vključno z medijski šovom! Vse za množico bebcev, na eni in na drugi strani! (...)

P.S.: Sem sicer ljubitelj ptic in njihov precej dober, vsekakor nadpovprečen poznavalec, vendar bi zadevne ptičurine, ki so neavtohtona in brez dvoma in očitno visoko invazivna (pa čeprav so selivke!) vrsta, z očitno ogromnim škodnim učinkom, poleg tega, da so z vidika svoje siceršnje vloge oz. kakršnegakoli drugega (pozitivnega) doprinosa v slovenskem ekosistemu torej čisto brezpredmetna vrsta (če lahko uporabim to oznako). Jaz bi se pokeg tega in med ostalim vprašal tudi, kdo konkretno, z imenom in priimkom in matično organizacijo in s kakšno utemeljitvijo in obrazložitvijo in dejanskim razlogom je SPLOH uvedel oziroma očitno uzakonil to kontroverzno, perečo in, nenazadnje, očitno slaboumno in trajnoatno nevzdržno zaščito neke za te kraje popolnoma nepomembne živalske vrste na evropskem nivoju?!
Zetes
# 17.08.2018 ob 08:23
Dejstvo je, da se z vlaganjem rib v reke kormorane privablja. Narava bi sama poskrbela za številčnost kormoranov in rib, če ne bi vmes posegal človek v svojem zasledovanju finančnih in ostalih koristi. Kormorani kot taki niso problematični - problem je, ker ribiči ne ulovijo toliko rib, kot bi si jih želeli. Težava je samo tu, nobenega okoljevarstvenega razloga ni. Če bi obstajal okoljevarstveni razlog, se tujerodne ribe ali ribe neznačilne za določeno porečje, ne bi načrtno vlagale v reke zavoljo športnega ribolova.
Zetes
# 17.08.2018 ob 14:08
Saj so tudi skorajšnje izumrtje soške postrvi zakrivili ribiči.
Not4fun
# 17.08.2018 ob 13:52
Kormoran ni slovenska avtohtona vrsta ... , je pa zaščitena vrsta v EU.
Zetes
# 17.08.2018 ob 09:57
Kot bi vsako leto na barje spustil tisoče domačih prepelic in se čudil, kako prepelice izginjajo, ker so se zaradi obilja hrane razmnožile lisice, ujede, podlasice, itd.
slovenecnadunaju
# 19.08.2018 ob 14:25
Sem pred kratkim "odkril" en potok, ki je iz vseh smeri ločen od direktnega stika z ljudmi, se pravi ne teče mimo pesticidnih polj, nihče vanj ne zliva greznic, gnojnic, vanj nima speljanih odtokov svojih podjetij od potoku, nobenega onesnaževanja s hrupom, nočno osvetljavo itd. in čeprav je potok zgolj par km zračne linije od okolja v katerem so ostali potoki povsem biološko obubožani- v tem omenjenem potoku živijo pupki, potočni raki, številne redke rastline in ogrožene živali, nekakšen časovni stroj in prikaz kako narava skrbi sama zase, kadar ne služi za odtočni kanal in parcele za pesticidni tip kmetijstva.
fafaron
# 17.08.2018 ob 21:02
Klik klik

BUMM!!
RTzabava
# 17.08.2018 ob 15:04
Razmišljam, da bi šel med lovce.
mihče
# 17.08.2018 ob 07:36
Dobri so za jest, kot prepelica, njam...
Bivši uporabnik
# 20.08.2018 ob 11:15
@ V narava vedno teži k vzpostavljanju ravnovesja in ribiči k temu ne pripomorejo.

Saj škropiva pesticidi, fungicidi, herbicidi, … gensko spreminjanje - umetno in naravno tudi ne pripomore.
Spravilo okuženega drevja polnega hroščkov tudi ne pripomore, k naravnemu ravnovesju, ali ne.
vse-ved
# 19.08.2018 ob 22:19
Sem ribič. Kormoran ni avtohtona vrsta. Čeprav bi jih sam sklestil na minimum, je pač treba najti kompromis: omejiti število na normalno raven. Verjetno se marsikdo ne, kakšen problem to predstavlja. Vidim, da je tukaj veliko provokatorjev in sprašujem: koliko prinesejo državi ribiči in koliko Dopps? Osebno ne poznam nobenega ptičarja in nikoli mi ne bo jasno, kako lahko premagajo ribiče.
matkoslav
# 18.08.2018 ob 11:03
mihas

# 17.08.2018 ob 08:24
Na prvi sliki po mojem ni kormoran. Kljun ima zavihan na vzdol, pa še veliko krajšega, kot im kormoran,. Že primerjava s primerki na ostalih slikah je očitna.


Tudi na prvi sliki je kormoran ampak je slikan pod takim kotom da izgleda kljun veliko bolj ukrivljen kot na drugih slikah ki je videti da so majčken ukrivljeni :)
cairns
# 17.08.2018 ob 13:56
Inteligenten in učinkovit lovec

Samo mrtev kormoran je sprejemljiv kormoran.

Škodljive ptice je potrebno spraviti na primerno število.
Zatarra
# 17.08.2018 ob 10:16
... Čeprav, pri šarenki konkretno je v ozadju zelo verjetno tudi to, da se je že v preteklosti GOJILA (torej v ribigojnicah) kot (izključno?) konzumna riba in je pri tem kasneje zašla v "divjini" ...
fago
# 27.08.2018 ob 10:45
Čisto drugače je, če Italijanu prodaš karto za 50€, kot če ti ribe zastonj poje kormoran, kajne?
trdoleska
# 23.08.2018 ob 14:00
Ribiči branijo ribe, ki niso avtohtone, ornitologi branijo ptica ki "ni" avtohtona oziroma je pred 1990 ni bilo v SLO. Razlika je le ta, da so za vnos neavtohtonih rib krivi ribiči sami, za ptice pa ne ravno ornitologi, smo pa vsi mi z neustreznim gospodarjenjem z vodami. Še en direkten primer izpred zadnjih 5-10 let. Ribnik Vrbje pri Žalcu. Pred desetletjem so gojili mladice in kormoranov sploh ni bilo. Bilo je nebroj domačih vrst ptic, tudi mesojedih. Kasneje so vložili amurje (tujerodna vrsta ribe) velikosti nad 1kg. Domače ptice so se odselile, ker so te ribe prevelike, prišel pa le kormoran (ob dejstvu, da je amur požrl vso vodno vegetacijo). Kdo torej koga hrani?
hombre
# 19.08.2018 ob 18:32
Ornitologi so kot zvezdogledi. Uživajo v lepoti, haska pa nobenega.
slovenecnadunaju
# 19.08.2018 ob 14:10
Tam nekje piše, da so bavarski okoljevarstveniki v svojih rekah naleteli na katastrofalno stanje ribjih populacij.. V Nemčiji so sicer tudi 25 let analizirali število/biomaso žuželk v naravnih rezervatih oz. zaščitenih območjih in so bili rezultati da se je v manj kot treh desetletjih zgodil 76-82% upad v biomasi žuželk. Predvidevam da za to niso krivi kormorani ali kaki drugi ptiči, kot tudi laično predvidevam, da katastrofalna stanja populacije rib v rekah niso v prvi vrsti posledica kormoranov, kot je en pred mano omenil. No ja, dokler ne bodo izumrle čebele se tako ne bo nihče kaj posebej zganil.

https://www.theguardian.com/environment/
2017/oct/18/warning-of-ecological-armageddon-after-dramatic-plunge-in-insect-numbers
slovenecnadunaju
# 19.08.2018 ob 13:51
Sem si zadnjič predstavljal kako je to bilo, pred denimo 100 leti, ko reke še niso bile polne odplak, strupov, plastike, čistilnih naprav itd. in so bili travniki še divji, ne te osiromašene zaplate kjer je že redkost videt skoraj kako cvetje vmes, če že niso postali neke njive polne pesticidov ipd. Tko da ja, "za ribe gre", vsekakor.
GeorgeB
# 17.08.2018 ob 22:16
Se upam stavit, da se bo med seboj postrelilo kar nekaj lovcev, ko bodo enkrat odprli lov na kormorane... :)
vinklj.kugla
# 17.08.2018 ob 14:16
nobene panike. nekaterim biznis pada nekaterim raste. nic novega na zahodu! naj mal javkajo. nobene katastrofe nebo.
Franc 1952
# 17.08.2018 ob 09:57
Da ne pozabim: vsi so ogrožena vrsta!:)
Skippy
# 17.08.2018 ob 09:46
@Zetes
Kot lahko prebereš v članku, odgovora na to vprašanje nimamo. Torej ga pač odstranimo, ker povzroča škoda.
gapicek
# 17.08.2018 ob 07:45
Dobr bi blo še mal za galebe poskrbet v centru..
nacho
# 20.08.2018 ob 08:44
V narava vedno teži k vzpostavljanju ravnovesja in ribiči k temu ne pripomorejo.
Franc 1952
# 17.08.2018 ob 22:46
GeorgeB
"Se upam stavit, da se bo med seboj postrelilo kar nekaj lovcev, ko bodo enkrat odprli lov na kormorane... :)
Pa kaj, saj jih je registrirano nad 30. 000! Počakaj na lov na divje svinje! Ocenjujejo, da jih je več kot lovcev!:))
vinklj.kugla
# 17.08.2018 ob 14:08
kormoran grožnja za soško postru haha
Kazalo