Narava
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 3 glasov Ocenite to novico!
Lubadar
Delo lubadarja. Foto: BoBo
Podlubnik postane dejaven nad osmimi stopinjami Celzija, nad 18 stopinjami pa se začne razmnoževati. Smreka se proti lubadarjem brani z zasmolitvijo, a ob tolikšni številnosti lubadar z lahkoto napada tudi zdrava in vitalna drevesa. Ko je lubadarjev manj, napadajo le poškodovane in bolehave smreke. Foto: BoBo
Posekan les
Les, ki so ga napadli podlubniki, je treba čim hitreje posekati, olupiti, in če je le mogoče, odstraniti iz gozda. Foto: BoBo

Dodaj v

Podlubniki se spet množijo in ogrožajo gozdove

Gozdovi že načeti zaradi vročine
28. julij 2017 ob 13:07
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Gozdarji in lastniki gozdov v Šaleški, Mislinjski in Dravski dolini v zadnjem obdobju opažajo naraščanje števila napadov podlubnikov. Na Koroškem številke prizadetega drevja že presegajo lanske v tem času, močno je ponekod prizadet nižinski smrekov gozd.

Na Koroškem je trenutno največ žarišč napadov podlubnikov v Mislinjski in Muški Dobravi. Gozdarji slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so letos doslej na celotnem območju enote za posek označili okoli 34.000 kubičnih metrov prizadetega lesa, lani v istem obdobju pa slabih 20.000 kubičnih metrov. Lani je bilo v celem letu v gozdovih na območju slovenjgraške enote ZGS-ja zaradi napadov podlubnikov saniranih prek 70.000 kubičnih metrov lesa.

"Zanimivo je to, da se je spet pojavil škodljivec, ki se je prej pojavljal v precej manjšem obsegu. To je mali in veliki smrekov kapar. Poleg tega je letos več napadov malega lubadarja, ki je bil sicer prej prisoten, a ne v takem obsegu," je povedal vodja slovenjgraške območne enote ZGS-ja Milan Tretjak. Prizadet je predvsem nižinski gozd v Mislinjski Dobravi na območju Mislinjske doline in gozd v Muški Dobravi v Dravski dolini.

Gozdovi že načeti zaradi vročine
Tretjak med možnimi razlogi navaja, da so verjetno vročinski valovi - zdaj je za prihodnji teden napovedan že tretji letos - gozdove toliko načeli, da je njihov imunski sistem zelo prizadet. Ob tem pa kot neznačilne ali drugačne od prejšnjih let navaja znake pojavnosti lubadarja, kar stroki letos dodatno povzroča sive lase.

Pri sanaciji so bili doslej koroški lastniki gozdov zelo odzivni, pravi Tretjak in dodaja, da pa se tako med lastniki kot tudi med gozdarji že pozna utrujenost pri spopadanju z napadi podlubnikov. Gozdarji in lastniki gozdov v okviru zakonskih možnosti organizirajo dodatno strojno sečnjo, organizirano so se lotili tudi mletja sečnih ostankov, prav tako lastniki ne čakajo na izdane odločbe, ampak lahko takoj začnejo sekati prizadeti les.

Tretjak pravi, da bi bil za rešitev nastalega položaja zelo dobrodošel interventni zakon, pa tudi zakon o dodatnih ukrepih za varstvo gozdov in odpravo posledic škode zaradi podlubnikov, saj predlogov za ureditev razmer ne manjka.

Na območju nazarske območne enote ZGS-ja v zadnjem mesecu porast pojava podlubnikov opažajo predvsem v Šaleški dolini, in sicer severno od Velenja na območju Škal, je povedal vodja enote Anton Breznik. V revirju Škale se je količina za posek označenih prizadetih dreves glede na lansko primerjalno obdobje letos podvojila. Letos doslej je bilo namreč tam označenih 6.100 kubičnih metrov lesa. Podobno je tudi v revirju Podveža v Lučah, le da gre za manjši obseg, tam so doslej označili 1.400 kubičnih metrov.

Posledice žleda
Letos so na območju nazarske enote doslej za posek zaradi posledic napada podlubnikov označili 21.300 kubičnih metrov smreke, v istem obdobju lani pa 24.300 kubičnih metrov. V celem letu 2016 so nazarski območni enoti ZGS-ja posekali za to območno enoto rekordnih 70.000 kubičnih metrov smreke zaradi posledic napada podlubnikov, kar je slaba tretjina glede na celoten letni posek. Porast napadov podlubnikov sicer zaznavajo vse od žledoloma v letu 2014 dalje.

Gozdarji mariborske območne enote ZGS-ja so letos do zdaj označili za posek okoli 13.000 kubičnih metrov prizadetega lesa, kar je podobno kot lani v istem obdobju, vendar se v zadnjem obdobju kaže rahlo naraščajoči trend, je dejal vodja mariborske območne enote ZGS Jožef Mrakič. Če se vremenske razmere ne bodo bistveno spremenile, pričakuje v jesenskem času povečan obseg napadov podlubnikov. Najbolj je napaden gozd v Dravski dolini, in sicer severna pobočja Pohorja in južna pobočja Kozjaka. Sanacija poteka sproti, večjih zaostankov ni, ugotavlja Mrakič.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
Ori
# 28.07.2017 ob 20:14
To da že 15 let ni denarja za polaganje lovnih debel seveda "strokovnjaki" niso omenili. Prav tako tudi korupcije pri sečnji in načinu dela v državnih gozdovih, ki so bili marsikje začetno leglo lubadarja.
HOR
# 28.07.2017 ob 13:53
"...Večinoma se z napadom podlubnikov srečujemo v nižinskih predelih, kjer so nekoč prevladovali listnati gozdovi," razlaga Alojz Pucko z Zavoda za gozdove v Rušah. "Smreka in tudi bor sta bila v preteklosti vnesena v naše naravne gozdove s saditvijo ali setvijo pretežno zaradi ekonomskih koristi. Podlubniki nam tako poleg ekonomske škode, ki jo povzročijo, ponudijo možnost, da s primernim usmerjanjem razvoja nove generacije gozda z ustreznimi drevesnimi vrstami na prizadetem prostoru vzgojimo gozdove, ki bodo po svoji sestavi bolj ustrezali naravnim razmeram na rastiščih in bodo tako bolj odporni proti motnjam, ki jih prinaša čas..."
LINK ali copy-paste v iskalnik
www.gore-ljudje.net/novosti/1050/
Dr. Kumrovec
# 29.07.2017 ob 12:59
To kaze na macehovski odnos drzave do gozdov. Kdo bo resil gozdove pred unicenjem? Privatnike zanima samo poln zep in profit.
Kobalt
# 30.07.2017 ob 15:10
V reševanje slovenskih gozdov bi lahko vključili neizkoriščeno armado delavcev prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, ki bi z sodelovanjem upravičili prejemanje socialne pomoči.

LOL

Ostarele hipohonderje in lenuhe bi ti spravil lupit gozdove? Za dvesto evrov mesečno?

LOL @življenje v svetu PC iger
Bokisan
# 29.07.2017 ob 15:16
V reševanje slovenskih gozdov bi lahko vključili neizkoriščeno armado delavcev prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, ki bi z sodelovanjem upravičili prejemanje socialne pomoči.
m72
# 29.07.2017 ob 10:12
"Menim, da bi se v reševanje gozdov morala vključiti tudi država in finančno pomagati kmetom."

Zakaj že? Lastnik ima koristi od lastnine, zato naj tudi odgovarja zanjo.
Lluka
# 28.07.2017 ob 20:40
No ja.v času Franca Jožefa ni bilo nobene odredbe Titeja in podobnih...........
Jole88
# 28.07.2017 ob 14:18
Zato cerkev hoce, da se vrne odvzete gozdove pretezno v visokogorju, v nizinah pa izplacilo odskodnine.
Nikolaj
# 28.07.2017 ob 23:19
Menim, da bi se v reševanje gozdov morala vključiti tudi država in finančno pomagati kmetom.
pobrisan
# 28.07.2017 ob 14:22
Za pogozdovanje z iglavci pa je kriva "naredba druga Titeja"
Kazalo