Podlubnik postane dejaven nad osmimi stopinjami Celzija, nad 18 stopinjami pa se začne razmnoževati. Smreka se proti lubadarjem brani z zasmolitvijo, a ob tolikšni številnosti lubadar z lahkoto napada tudi zdrava in vitalna drevesa. Ko je lubadarjev manj, napadajo le poškodovane in bolehave smreke. Foto: BoBo
Podlubnik postane dejaven nad osmimi stopinjami Celzija, nad 18 stopinjami pa se začne razmnoževati. Smreka se proti lubadarjem brani z zasmolitvijo, a ob tolikšni številnosti lubadar z lahkoto napada tudi zdrava in vitalna drevesa. Ko je lubadarjev manj, napadajo le poškodovane in bolehave smreke. Foto: BoBo
Gozdarji pričakujejo, da bodo tako kot lani posekali okrog dveh milijonov kubičnih metrov smrek. Foto: BoBo

Gozdarji pričakujejo, da bodo tako kot lani posekali okrog dveh milijonov kubičnih metrov smrek. Na območju, ki ga zavzema ljubljanska območna enota Zavoda za gozdove, so za sanitarni posek letos označili 284.865 kubičnih metrov lesa, v istem obdobju lani 219.660 kubičnih metrov, leta 2014 pa 30.010 kubičnih metrov.

Lubadar se letos krepi v krajevnih enotah Logatec, Vrhnika in Ljubljana, seli pa se tudi na območja Litije in Škofljice ter v nižinske predele Kamnika in Domžal. Trenutno ga je v celotnem območju v povprečju za 30 odstotkov več kot v letu 2015, so pojasnili na območni enoti Ljubljana.

Stoletni napad lubadarjev
Na območju postojnske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so letos za posek označili že 150.000 kubičnih metrov okuženih smrek. "Govorimo o stoletnem napadu podlubnikov," je poudaril vodja območja Andrej Smrekar.

Območje najhujše prizadetosti s podlubniki sovpada z žledolomom izpred dveh let. Največja žarišča so v nižinah postojnsko-pivške kotline, na območju Postojnskih vrat, širše obrobje Planinskega polja, nižine Cerkniške kotline in Loške doline.

Lubadar se letos dviguje na više ležeča območja, saj tudi tam opažajo vse več žarišč. "To je skrb vzbujajoče in se kaže kot posledica podnebnih sprememb. Včasih lubadarja na 1000 metrih nadmorske višine nismo srečali, sedaj pa že zaznavamo žarišča tudi tam, saj se ozračje tam segreva, toplejše temperature pa vztrajajo dalj časa," še opozarja Smrekar.

Topla jesen lahko pomeni podaljšanje razvojnih ciklov in tudi najmanj eno novo generacijo, kar predstavlja samo na območju Postojne grožnjo več 10.000 kubičnim metrom lesa.

V primerjavi z lani je bila letos podlubnikom nenaklonjena vsaj hladna in mokra pomlad, saj se je tako vsaj za mesec dni zamaknil njihov razvoj. Topel junij pa je že prinesel možnosti za hitrejši razvoj, trenutno pa gozdarji spremljajo začetek razvoja že druge letošnje generacije.

Količine sanitarne sečnje po podlubnikih se bližajo lanskim, ko so na njihovem območju posekali skoraj 400.000 kubičnih metrov lesa.

Ob visokih temperaturah in sončnem vremenu je razvoj podlubnikov izjemno hiter. "Ko na našem območju pride do navrtavanja nove generacije hroščkov, v nekaj dneh, največ tednu, lubadar napade nekaj 10.000 kubičnih metrov lesa. Časa za ukrepanje je zelo malo," je opozoril Smrekar.

"Obdobje razvoja lubadarja se lahko celo razpolovi, zato pozivamo lastnike, da redno pregledujejo svoje gozdove in da začnejo s sanacijo, takoj ko odkrijejo lubadarja," je še dodal. Pri sanaciji se sicer srečujejo tudi s težavami, na primer z lastništvom, pa tudi s pomanjkanjem izvajalcev.

Trnovski gozd še ni prizadet
Na tolminski območni enoti zavoda, kjer so letos za posek označili že več kot 100.000 kubičnih metrov smrek, se največje težave z lubadarjem prav tako prekrivajo z območji žledoloma. Vodja območja Zoran Zavrtanik, imajo največ težav na Idrijsko-cerkljanskem območju, pa tudi na Tolminskem in na Banjški planoti.

Na novo se največ žarišč pojavlja na Nanosu. Najbolj se bojijo, da bi lubadar napadel Trnovski gozd, kjer je sicer stanje za zdaj še stabilno in kjer niso odkrili večjih žarišč.

Sanacija gozdov, ki so jih prizadeli podlubniki Foto: Borut Živulovič/BOBO