Kot so v imenu več nevladnih organizacij sporočili iz Umanotere, je iz predloga novega zakona o urejanju prostora čez noč izginil člen, ki omogoča sodno varstvo in je tako posameznikom, ki so jim bile kratene pravice, kot tudi varuhom okolja in narave dopuščal začetek upravnega spora zoper prostorske izvedbene akte.

"S takšnimi pravili bodo v vaši okolici lahko začeli graditi škodljive industrijske objekte ali predelovalnice odpadkov, vendar se zoper take odločitve preprosto ne boste mogli več pritožiti," opozarjajo.

Ministrstvo: Pravno varstvo ni okrnjeno

Na okoljskem ministrstvu priznavajo, da je omenjeni člen po javni razpravi umaknjen iz dopolnjenega osnutka zakona, ki je sicer še v pripravi in bo po medresorski obravnavi posredovan na vlado. "Ob analizi pripomb ter problematike in ob dejstvu, da je zoper zdaj veljavni člen, ki ureja sodno varstvo zoper prostorske izvedbene akte, podana zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče, smo presodili, da pravno varstvo tudi brez predmetnega določila ni okrnjeno," so zapisali v pojasnilih za Slovensko tiskovno agencijo.

Vsakdo, ki izkaže pravni interes, namreč lahko vloži pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvajanje javnih pooblastil. To pomeni, da lahko vsak, ki izkaže pravni interes, na ustavno sodišče poda tudi pobudo za presojo zakonitosti prostorskega akta, so navedli.

Znova so poudarili tudi, da v postopkih priprave prostorskih izvedbenih aktov poleg javnosti sodelujejo številni nosilci urejanja prostora ter različne stroke, katerih naloga je varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave, kulturne dediščine, voda in podobno. "Umestitev posega v prostor s pripravo prostorskih izvedbenih aktov je interdisciplinaren in zahteven postopek prav zaradi dejstva, da je treba v prostoru uskladiti tako razvojne kot varstvene interese," so zapisali.

Kdo naj zagovarja okolje

Nevladne organizacije so opozorile tudi, da vlada zaostrene pogoje za sodelovanje naravovarstvenih organizacij, ki so bili uvedeni spomladi, s predlogom novega zakona o varstvu okolja prenaša še na nevladne okoljevarstvene organizacije. "V novem predlogu zakona o varstvu okolja pa gre vlada še dlje. Nevladne organizacije preprosto izloča iz ključnih okoljskih postopkov. Po novem nevladne organizacije ne bodo več mogle sodelovati v presojah, ampak se bodo lahko le pritožile na sprejeto odločitev," so kritični.

Poudarjajo, da "okolje nima glasu, da bi se branilo samo", zato je pomembno, da ga lahko v uradnih postopkih zastopajo okoljevarstvene organizacije, ki jim je država priznala, da delujejo v javnem interesu. "K spoštovanju tega nas zavezuje leta 1998 sprejeta aarhuška konvencija, temeljni mednarodni dokument, ki ureja osnovna demokratična načela in pravice civilne družbe na področju varstva okolja ter na ta način predstavlja simbolni instrument demokracije na področju okolja. Videti je, da se trenutna oblast ne zaveda obveznosti in dolžnosti, ki smo jih z ratifikacijo te konvencije prevzeli, ali pa ji za to preprosto ni mar. Iz zakonov so izbrisali pomembne okoljevarstvene varovalke ter Slovenijo tako pahnili v novo sramoto pred EU-jem," so prepričani.

Sorodna novica "Bolj kot je družba razvita, bolj naraščajo konflikti v prostoru"

Andrej Gnezda iz Umanotere meni, da ministrstvo za okolje in prostor z zadnjimi predlaganimi spremembami na široko odpira vrata projektom, ki bi lahko povzročili dolgotrajno škodo našemu okolju, naravi in našemu zdravju. Tamara Tomanić iz Mladih za podnebno pravičnost poudarja, da bodo vztrajali in se upirali, vse dokler ministrstvo ne umakne škodljivih predlogov. Uroš Macerl iz Eko kroga opozarja, da bi, če bi pred leti veljala tako skrajno omejena možnost sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih, kot to predlaga novela zakona o varstvu okolja, cementarna v Trbovljah še danes nezakonito sosežigala odpadke na podlagi nezakonito izdanega okoljskega dovoljenja.

Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora in Barbara Kvac iz Focusa pravita, da izključevanje nevladnikov ne pomeni skrajševanja odločanja v okoljskih zadevah, ampak da se lahko postopki zaradi razčiščevanja na sodiščih podaljšajo.

Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija opozarja, da bolj kot imajo kritični glasovi zvezane roke pri postopkih odločanja, večja je možnost, da interes maloštevilnih ali želja po zaslužku prevlada nad blaginjo okolja in zdravjem ljudi. Urša Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa pravi, da je treba v sedanji okoljski krizi v največji mogoči meri iskati rešitve, ki temeljijo na naravi. Narava "kot bistveni temeljni del okolja" v krovnem okoljskem zakonu ne sme biti potisnjena v brezimnost.

Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja je sporočil, da vsebina njihovega dela naenkrat ni več pomembna in ministrstvo celo za nazaj definira, da je okoljevarstvenik le tisti, ki plača članarino in se udeleži skupščine. Katarina Žakelj iz Cipre Slovenija pa poudarja, da bi morali do odločitev o pomembnih razvojnih usmeritvah, ki zadevajo naravo in okolje tudi pri nas, priti z dialogom z organizacijami, ki imajo status društva v javnem interesu. "Izključevanje nevladnih organizacij iz postopkov pa nikakor ne kaže na pripravljenost iskanja rešitev s širšim pozitivnim učinkom in trajnostnim razvojnim potencialom," meni.