Po podatkih statističnega urada je bilo lani v Sloveniji približno 317 tisoč ton odpadne embalaže, kar je skoraj desetino več kot leta 2019. Foto: Shutterstock
Po podatkih statističnega urada je bilo lani v Sloveniji približno 317 tisoč ton odpadne embalaže, kar je skoraj desetino več kot leta 2019. Foto: Shutterstock

V EU-ju 40 odstotkov nove plastike in 50 odstotkov novega papirja namenijo za embalažo, medtem ko odpadna embalaža predstavlja 36 odstotkov vseh trdnih komunalnih odpadkov. Brez ukrepanja bi se tako do leta 2030 količina odpadne embalaže povečala za dodatnih 20 odstotkov, kar ni združljivo z evropskimi ambicijami glede podnebne nevtralnosti in učinkovite rabe virov. Da bo leta 2030 mogoče reciklirati vso embalažo, je tudi prva točka direktive, o kateri ta teden razpravlja evropski parlament.

"V tujini poznamo kavcijski sistem za embalažo, to prihaja tudi v Slovenijo in nam bo precej – vsaj v primeru plastenk in pločevink – po eni strani zmanjšalo onesnaževanje narave, po drugi strani pa tudi olajšalo krožno gospodarstvo embalažnega toka, ker bo lažje ponovno reciklirati plastenke v same plastenke, ne pa v tekstil ali neko vrtno pohištvo," je za Radio Slovenija pojasnil Jaka Kranjc iz organizacije Ekologi brez meja.

V naši državi embalaža predstavlja 30 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov, pri čemer je bila lani tretjina odpadne embalaže zbrana kot mešana, tretjina pa kot papirnata in kartonska. Jaka Kranjc: "Recikliranje odpadne embalaže na evropski ravni delno stagnira, ampak cilje imamo vedno višje. V Sloveniji sicer imamo po Eurostatu uradno najvišji delež recikliranja odpadne embalaže," je pojasnil Kranjc. Ob tem je poudaril, da ni pomembno le, "kako mi ločujemo na izvoru, ampak tudi, kaj se s to embalažo zgodi kasneje v procesu".

Dodal je sicer, da smo Slovenci glede ravnanja z odpadki sicer vestni, a imamo še veliko prostora za napredek. Pravilno ločevanje odpadkov je torej ključno. Le tako je odpadno embalažo mogoče ustrezno ponovno reciklirati, uporabiti ali sežgati.