Da bi lahko povedali, kam je izginila voda iz struge reke Iške, morajo geologi opraviti sledilni poskus, je pojasnil Komac. Foto: Občina Ig
Da bi lahko povedali, kam je izginila voda iz struge reke Iške, morajo geologi opraviti sledilni poskus, je pojasnil Komac. Foto: Občina Ig
Reka Iška pred podorom
Reka Iška je pred podorom poplavljala in imela maksimalni pretok 327 m3 na sekundo. Foto: Maja Gabor
Marko Komac, direktor Geološkega zavoda Slovenije
"Imamo raziskovalnorazvojni projekt Aktivna tektonika Ljubljanske kotline, ki poskuša razvozlati tektonsko dinamiko in pa seizmiko tega območja, a je kakršna koli napoved zgolj špekulacija in se ne bi spuščal v nekaj takega," je dejal Komac. Foto: MMC RTV SLO

Kot je znano, je prebivalce Iške in Iške vasi v noči na torek prebudilo močno bobnenje pod površjem, v sredo pa so iz občine Ig sporočili, da je struga reke Iške med Iško vasjo in Strahomerjem kljub ogromni količini poplavne in hudourniške vode popolnoma suha. Voda je izginila tudi s predelov, kjer so poleti priljubljena kopališča.

"Gre za normalen kraški pojav"
Direktor urada za hidrologijo in stanje okolja pri Agenciji RS za okolje Jože Knez je že v četrtek v MMC-jevem spletnem klepetu pojasnil, da gre za normalen kraški pojav. "Struga Iške se je na kraškem terenu udrla in voda na delu struge teče pod zemljo, potem pa se vrne na površje. Mogoče je, da del vode pod zemljo poišče druge poti in privre na dan kje na Barju," je dejal Knez.


O nenavadnem dogodku smo se pogovarjali z direktorjem Geološkega zavoda Slovenije Markom Komacem, ki je dejal, da za izginotja Iške ni kriv potres. "Kakšni procesi, kakšna dinamika se bo odvijala, je težko reči vnaprej. To je tako kot, če bi vam prerokoval iz steklene krogle," je povedal.

____________________________________________

Kaj se je zgodilo v primeru reke Iške?
Reka je erodirala mehkejše plasti ob tektonski razpoki in prišla v stik s kraškim podzemljem in zato poniknila v to podzemlje.

Se je kaj podobnega v Sloveniji že zgodilo?
Prepričani smo bili, da se kaj podobnega v preteklosti še ni zgodilo, pa sem ravno danes govoril z gospodom, ki je Iško kar dodobra obdelal v preteklosti, celo v knjigi. Poklical me je in opozoril, da se je to že zgodilo. Med drugo svetovno vojno naj bi na skoraj identičnem mestu prišlo do ponikanja Iške. Potem se je očitno na tem stiku zagozdilo dovolj materiala, da se je zamašil. Kar pa ne pomeni, da se bo to zgodilo tudi zdaj. Lahko da se, lahko pa da se ne.

Se je to zgodilo samo zato, ker je reka erodirala? Ni bilo potresa?
To je naše domnevanje. Res, da je bilo v preteklih dneh nekaj zelo šibkih potresnih sunkov na tem območju, ampak skupaj s kolegi pri Agenciji RS za okolje smo ugotovili, da nekako niso bili tako močni, da bi bili vzrok za to.

Kaj pa pok, ki so ga okoliški prebivalci slišali v noči na torek?
To bi bil pa udor materiala v kraško podzemlje.

Ta del Ljubljanjske kotline je še zelo kraški?
Ta del, kjer se začnejo ti aluvialni nasipi, kjer se začne ravnica, je v podlagi seveda tudi kraško območje, ampak aluvialni nanosi relativno hitro pridobivajo na globini. Težko je govoriti o kakem kraškem podzemlju naprej proti Barju.

Se ljudje upravičeno bojijo, kje bo voda prišla na površje? Se lahko zgodi, da izbruhne na nekem vrtu?
To je težko predvideti, ker ne poznamo kraških sistemov v podzemlju. Lahko ta voda odteka naprej proti Ljubljanskem barju ali pa spremeni smer in odteka nekam drugam. Za to bi bilo treba narediti nekoliko podrobnejše preiskave oz sledilne poskuse.

Jih boste? Kdo je sploh pristojen za opravljanje sledilnih poskusov?
Sledilne poskuse delamo na geološkem zavodu in na inštitutu za kras. Kdo jih bo naredil v tem primeru, ne vemo, smo pa zainteresirani tudi z znanstvenega vidika, da poskušamo razumeti ozadje celotnih procesov čim bolje. Verjetno ne bo minilo veliko časa, ko se bo ta sledilni poskus zgodil.

Sledilne poskuse opravljate z obarvanjem reke.
Tako, z obarvanjem ali pa s stabilnimi izotopi. Danes je to že neka kombinacija.

Kaj pa če bi prišlo do močnega potresa? Kaj lahko to pomeni za strugo, za vodo?
Če bi prišlo do močnega potresa, ne bi nikogar več zanimala struga, bi imeli druge skrbi.

Kaj pa do malo manj močnega? Struga je očitno porozna.
Kakšni procesi, kakšna dinamika se bo odvijala, je težko reči vnaprej. To je tako kot, če bi vam prerokoval iz steklene krogle. Imamo raziskovalnorazvojni projekt Aktivna tektonika Ljubljanske kotline, ki poskuša razvozlati tektonsko dinamiko in seizmiko tega območja, a je kakršna koli napoved zgolj špekulacija in se ne bi spuščal v nekaj takega.

Kaj izginotje vode pomeni za vodno zajetje vodarne Brest, ki napaja južni del Ljubljane?
V tem trenutku je težko kaj reči. Lahko, da ne bo vplivalo bistveno na vodno zajetje, ker je lahko spodnji sistem povezan z vodarno. Kot sem že rekel, treba je narediti sledilne poskuse in videti kakšen bo možen scenarij za prihodnje.