Največ prostora na njivah so namenili pšenici in piri, in sicer 28.644 hektarov, kar je 4,8 odstotka manj kot leto prej. Foto: Pixabay
Največ prostora na njivah so namenili pšenici in piri, in sicer 28.644 hektarov, kar je 4,8 odstotka manj kot leto prej. Foto: Pixabay

Površine s krušnimi žiti, to so pšenica, pira ter , so skupno za 5,2 odstotka manjše kot jeseni 2017, je ta teden objavil statistični urad. Pridelovalci so rži tokrat namenili 1.371 hektarjev površin, kar je 13,4 odstotka manj kot jeseni 2017.

Medtem pa so več površin namenili krmnim žitom, torej ječmenu, tritikali in ovsu. Skupno so bile te površine za 2,7 odstotka večje kot jeseni 2017. Ječmenu so namenili 22.679 hektarjev oz. 2,2 odstotka več in tritikali 6.165 hektarjev oz. 5,5 odstotka več. Na manj površinah pa se tokrat razprostira oves, na 474 hektarjih, kar je 8,8 odstotka manj.

Manj prostora na njivah je jeseni dobila tudi oljna ogrščica. Z njo je bilo posejanih 3.671 hektarov površin, kar je 6,9 odstotka manj kot jeseni 2017. Površine z ječmenom so tudi za 40 odstotkov manjše od površin, zasejanih jeseni 2013, ko je bil oves na največji površini v zadnjih 10 letih ‒ takrat je prostor dobil na 6131 hektarih njiv.