Letošnjo konferenco o podnebnih spremembah v Bonnu je zaznamovala predvsem odločitev ZDA, da odstopi od Pariškega sporazuma. Foto: Paol Gorneg
Letošnjo konferenco o podnebnih spremembah v Bonnu je zaznamovala predvsem odločitev ZDA, da odstopi od Pariškega sporazuma. Foto: Paol Gorneg
COP
Podnebno konferenco so spremljale tudi manjše skupine protestnikov. Foto: EPA
COP
Kljub odločitvi ZDA so se konference vendarle udeležili posamezni predstavniki lokalnih oblasti zveznih držav. Foto: Paol Gorneg
Cop
Na podnebni konferenci je bil velik poudarek na uspešnih lokalnih projektih. Foto: Nouha Abdelbaset

Predstavniki nevladnih organizacij in strokovnjaki, ki so se udeležili konference, so zato njen izkupiček sprejeli z različnimi občutki. Nemalo kritik je letelo na premajhno ambicioznost pogajalcev, saj se je med konferenco prikradla novica, da bi vsaj zametke izvedljivih zavez lahko udeleženci sprejeli že letos.

Tako je predstavnik mednarodne zveze nevladnih organizacij Climate Action Network letošnji COP označil za zanimiv in dolgočasen hkrati in obenem opozoril, da je prihodnje leto skrajni rok za sprejetje konkretnih zavez, saj bi drugače tvegali spodkopavanje celotnega Pariškega sporazuma.

Zid med nevladniki in oblastniki
Čeprav so v nekaterih nevladnih organizacijah ostali optimistični, pa je večino zmotila odsotnost dialoga, ki se je simbolno kazala že s strukturo prizorišča. Če so bili pred letom dni v Marakešu nevladniki in predstavniki držav pod isto streho, pa so letos v Bonnu odločitve sprejemali v prostorih nekdanjega nemškega parlamenta, medtem ko so nevladniki svoje razprave in predstavitve opravljali v dober kilometer oddaljenem prostoru, kar so nekateri nevladniki ocenili kot simbolni "berlinski zid", prostor med prizoriščema pa so občasno zasedli tudi protestniki.

Cilji Pariškega sporazuma, s katerim so se države zavezale k ohranitvi dviga povprečne svetovne temperature precej pod dvema stopinjama Celzija in da si bodo prizadevale k usmerjanju v trajnostni razvoj, ostajajo še brez operativnega načrta. Kljub opozorilom strokovnjakov že na konferenci, da se čas za uresničitev sporazuma izteka.

Politika na konkretne zaveze ni bila pripravljena
Posebej glasen odmev je pustila tudi peticija, ki jo je sprožil William Ripple z univerze v Oregonu in je prejela podpise več kot 15 tisoč znanstvenikov iz 184 držav. Ripple je v pozivu znanstvenikov človeštvu, kot je peticija poimenovana, poudaril, da so se emisije ogljikovega dioksida od leta 1992 povečale za 62 odstotkov, obenem pa je povečanje populacije prispevalo tudi k povečanju porabe in s tem posledic za okolje.

Toda ambicije znanstvenikov po pospeševanju sprejemanju konkretnih zavez so ob nastopih voditeljev držav naletele na politično prizorišče, kjer je bilo sporočilo nemške kanclerke Angele Merkel usmerjeno predvsem v kritiko napovedi predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bodo ZDA odstopile od sporazuma. Medtem pa je njeno sporočilo, da je treba upoštevati tudi socialne posledice, ki jih bo prinesel odmik od premoga za delavce v tej industriji, jasno nakazalo, da soglasja o konkretnih zavezah letos še ne bo. Bolj konkreten je bil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je napovedal, da si bo Francija prizadevala za omejitve uvoza iz držav, ki si ne bodo prizadevale za izboljšave na področju podnebnih sprememb.

Operativni načrt pustil različne občutke
Končni dosežek pogajalcev je tako postal operativen načrt za dialog "Talanoa", ki bo med pogajalci potekal prihodnje leto maja in ki naj bi prinesel na prihodnji podnebni konferenci Združenih narodov dejanske načrte, kako doseči predvideno zmanjšanje emisij. Velik del predstavnikov lokalnih skupnosti kot tudi nevladnikov tega ni pospremil z navdušenjem, toda po mnenju Yunusa Arikana iz mednarodne zveze lokalnih oblasi za trajnostni razvoj (ICLEI) je vendarle optimizem najti v napredku na tem področju, saj je predvideni model izmenjave informacij in pogajanj učinkovit, zato ne dvomi o njegovem uspehu prihodnje leto.

Poudaril je tudi, da je pot k zmanjšanju emisij predvsem v podpori uspešnih projektov na lokalni ravni, saj je tak pristop z lokalne ravni proti nacionalni bistveno učinkovitejši. Gre za podporo lokalnim pobudam v Tihem oceanu in tudi v Sredozemlju, ki je zaradi segrevanja morja čedalje bolj ranljiv, kar kažejo vse pogostejše suše. Arikan obenem priznava, da zgolj lokalna dejavnost ni dovolj za reševanje težav celotnega planeta, temveč bo potrebno tudi soglasje na nadnacionalni ravni.

Kot dober primer lokalnih pobud je bila večkrat poudarjena Ameriška zaveza predstavnikov lokalnih oblasti iz posameznih držav ZDA, ki so z udeležbo na konferenci potrdili svojo zavezanost Pariškemu sporazumu in s tem kritiko Trumpove odločitve.

Svetovanje in pomoč k trajnostnemu kmetijstvu
Več navdušenja pri nevladnikih pa je požela odločitev o oblikovanju posebnih teles v Združenih narodih za področje kmetijstva, kjer se skupaj z rastjo prebivalstva pričakuje tudi povečanje emisij. Posebni telesi bosta tako v prihajajočih letih zbirali predloge za tehnološke izboljšave kmetijstva, izboljšavo zemlje, učinkovitejšo porabo gnojil in analizo družbenih učinkov podnebnih sprememb na področju kmetijstva.

Obe telesi bosta leta 2020 izdali poročilo, na podlagi katerega se bodo oblikovali predlogi za konkretne ukrepe na področju kmetijstva. Predstavnica organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih Julia Wolf je odločitev ocenila kot eno ključnih v zadnjih letih, saj so v kmetijstvu zaradi težav pri iskanju soglasja prvič dosegli napredek pri zavezah za zmanjšanje emisij

Enakost spolov bo v prihodnje upoštevana
Najbolj bučno proslavo nevladnikov, ki se je na prizorišču konference zavlekla pozno v noč pa je prineslo sprejetje akcijskega načrta za enakost spolov. Načrt predvideva večje vključevanje žensk v vse postopke Združenih narodov in upoštevanje enakosti spolov pri oblikovanju politik. Po besedah Anne Barre iz organizacije Women Engage for a Comon Future (WECF) je ta odločitev rezultat desetletnih prizadevanj za enakost spolov tudi na področju podnebnih sprememb.

Poudarila je, da so zlasti v državah, kjer enakost spolov ni zagotovljena, ženske na področju podnebnih sprememb še bolj izpostavljene negativnim posledicam, kot so revščina in pomanjkanje. Razočarana pa je bila, da akcijskega načrta ni spremljal tudi finančni načrt za njegovo izvedbo.

Financiranja deležni tudi tvegani projekti
Finančni vidik reševanja podnebnih sprememb je zaznamoval tudi letošnji COP, saj je financiranje projektov za izboljšavo podnebnih sprememb ne nazadnje tudi razlog za napovedano odločitev ZDA za izstop iz Pariškega sporazuma. Medtem ko je vrh evropske politike poudarjal, da so tudi trajnostne naložbe priložnost za gospodarski razvoj, pa so nevladniki opozarjali, da bo prehod na obnovljive vire za seboj potegnil tudi družbene posledice na območjih, kjer je industrija energentov prevladujoča dejavnost. Zato upajo, da bodo v pogajanja vključeni tudi načrti za prekvalifikacijo delavcev na teh območjih in njihovo prezaposlitev na področja obnovljivih virov.

Na področju financiranja podnebnih sprememb so poudarjali predvsem dejavnosti zelenih skladov, Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropske investicijske banke (EIB). V zadnji so tako poudarjali svojo zavezanost k izvajanju Pariškega sporazuma z dolgoročnimi posojili trajnostnim projektom po ugodnejših pogojih od komercialnih bank. Ob povečanju povpraševanja vlagateljev so v zadnjih letih začeli financirati tudi bolj tvegane projekte.

A ta financiranja so kljub ciljem izboljšati podnebne spremembe podvržena poslovni logiki. Na vprašanje, ali v tem obstajajo tudi tveganja, saj je ne nazadnje prav ta poslovna logika privedla do večine okoljskih težav, predsednik podnebnega financiranja pri EIB-ju Christopher Knowles odgovarja, da bi se še pred nekaj leti teh tveganj bal, a se danes vsi, tudi velika podjetja zavedajo pomena trajnostnega razvoja in naložb vanj. Knowles je prepričan, da se bodo tudi največja podjetja morala spremeniti in v poslovne modele vključiti tudi trajnostni razvoj, saj drugače ob zavedanju podnebnih sprememb ne bodo več obstala.