Okolje
Neurje
Neurje Eleanor povzroča težave po Evropi. Foto: Reuters
Neurje
Prizor iz južnega Walesa. Foto: Reuters
VIDEO
Zaradi neurja več tisoč g...

Dodaj v

Zaradi orkanskega neurja v Evropi umrlo več ljudi

Na tisoče ljudi ostalo brez elektrike
3. januar 2018 ob 16:50,
zadnji poseg: 3. januar 2018 ob 21:42
London,Pariz,Strasbourg - MMC RTV SLO, STA

Zaradi orkanskega neurja Eleanor, ki s sunki vetra do 160 kilometrov na uro med drugim pustoši po Irskem, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji, je več tisoč gospodinjstev ostalo brez elektrike. Več ljudi je umrlo, več kot 20 pa jih je ranjenih.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, sta dva človeka umrla na obali v Baskiji na severu Španije, ko ju je odnesel ogromen val. Enega človeka so komaj rešili, potem ko je skočil v morje, da bi rešil omenjeni par.

Že pred tem so o smrtni žrtvi, 21-letnem smučarju, in 15 poškodovanih, od tega štirih huje, poročali s smučarskega letovišča Morillon v francoskih Alpah.

V osrednji Švici je bilo osem ljudi ranjenih, ko se je zaradi silovitega sunka vetra iztiril vagon vlaka in se prevrnil. Eno osebo je na Nizozemskem poškodovalo padajoče drevo, o podobni nesreči so poročali iz Walesa, še poroča AFP.

Zvečer so iz Južne Tirolske na severu Italije ob meji z Avstrijo poročali, da sta pod plazom umrla mati in otrok iz Nemčije. Ali je njuna smrt povezana z neurjem, ni jasno, so pa med drugim na sosednjem avstrijskem Tirolskem stopnjo nevarnosti zaradi slabega vremena danes zvišali na četrto od skupno petih stopenj.

Na tisoče gospodinjstev brez elektrike
Na Severnem Irskem in v Angliji je okoli 3.000 gospodinjstev brez elektrike, v Walesu pa okoli 300. Začasno je bilo sicer brez elektrike okoli 20.000 gospodinjstev na Severnem Irskem in okoli 55.000 gospodinjstev na Irskem, kjer so po poročanju nemške tiskovne agencije DPA namerili sunke vetra s hitrostjo do 155 kilometrov na uro.

V Veliki Britaniji zaradi močnega vetra s sunki do 160 kilometrov na uro velja opozorilo za skoraj celotno državo. Zaradi podrtih dreves in močnih vetrov pa poročajo o zamudah tudi v javnem prometu, piše BBC.

Brez elektrike tudi v Parizu
Na severu Francije je brez elektrike ostalo kar 200.000 gospodinjstev, med drugim tudi v Parizu, je sporočilo podjetje za oskrbo z energijo Enedis. Na terenu je 2.000 delavcev, ki odpravljajo napake v omrežju. Preventivno je ostal zaprt tudi Eifflov stolp, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Franciji je omejen tudi železniški promet. Med drugim so ustavili ves regionalni železniški promet v pokrajinah Alzacija in Normandija, začasno pa so ustavili tudi letalski promet na letališčih Strasbourg in Basel-Mulhouse-Freiburg. Na nizozemskem letališču Schipol so odpovedali skoraj 200 poletov, oviran pa je tudi železniški promet. Zaradi močnega deževja in vetra so za promet zaprli več mostov.

Neurje je doseglo tudi Nemčijo, kjer so namerili sunke vetra s hitrostjo do 120 kilometrov na uro. Iz več zveznih dežel poročajo o podrtih drevesih in močnem deževju, ki ovira promet. Na severu države so morali začasno prekiniti nekatere prometne povezave z otoki. Nekaj turistov je otoke zapustilo že v torek, drugi pa bodo morali ostati dlje, piše DPA.

Severno od Dortmunda je vlak trčil v podrto drevo in se delno iztiril, vendar v nesreči ni bil nihče poškodovan.

Na prihajajoče neurje opozarjajo tudi vremenoslovci v Avstriji. Med drugim pričakujejo sunke vetra s hitrostjo do 120 kilometrov na uro, vreme pa naj bi se umirilo do četrtka, piše avstrijska tiskovna agencija APA.

B. V.
Prijavi napako
Komentarji
mopo
# 03.01.2018 ob 17:06
Vsem ogrozenim zelimo da jih spremlja sreca v tem neurju in mislimo nanje.
malikaliber
# 03.01.2018 ob 20:25
Zemlja je preživela miljarde let brez nas in lahko še naprej živi brez nas, mi pa brez nje ne moremo preživeti. Mi smo samo manjša anomalija na tem planeti. Sprijaznite se!
m72
# 03.01.2018 ob 21:13
"Vreme se ne spreminja kar samo od sebe. Spreminjamo ga mi, s svojo požrešnostjo!"

Mi smo kljub vsemu mali faktor. Odločilni je sončeva aktivnost.
Požrešnost in še kaj pa je iz tega narediti podjetje, ki kasira za izpuste co2.
Homer.
# 03.01.2018 ob 17:24
Klimatske spremembe povečujejo ekstreme.......
firtoh
# 03.01.2018 ob 19:12
V Franciji je veter sesul vetrno elektrarno
dejneseri
# 03.01.2018 ob 20:00
Atp, sej ni treba sto dvesto let nazaj po primerjave (ki sicer drzijo a so nepomembne).

Relevantna je pa primerjava par deset let nazaj, in je jasno, da tako ekstremnega vremena zlepa ni bilo.
Krimsky
# 03.01.2018 ob 17:41
Eleanor je prav lepo žensko ime …
~
… zakaj bi ga kompromitirali s tem, da z njim poimenujemo neurje?

A moramo res vsako kozlarijo pobrati od tistih za morjem?
(kako se reče tistim za-morjem … pa itak veste …)
djdj
# 03.01.2018 ob 21:27
Krimsky # 03.01.2018 ob 17:41 Eleanor je prav lepo žensko ime …
Dobro da jo niste srečali ko je besna. Bi spremenili mnenje. :)
malikaliber
# 03.01.2018 ob 19:05
Vreme se ne spreminja kar samo od sebe. Spreminjamo ga mi, s svojo požrešnostjo!
oziris.va
# 03.01.2018 ob 18:44
Krimsky
# 03.01.2018 ob 17:41

Eleanor je prav lepo žensko ime …


Ime Eleanor se rado uporablja/pojavlja v grozljivkah ;)
HOR
# 04.01.2018 ob 01:07
Poplave svete Lucije

14. decembra 1287 se je nad Nizozemsko in severno Nemčijo razbesnel ogromen vihar, ki je povzročil ogromno plimovanje, ki se je razlilo na kopno in s poplavami pomoril med 50.000 in 80.000 ljudi. Šteje se za šesto najhujšo poplavno nesrečo v zapisani zgodovini in je pustilo stalne spremembe nizozemske pokrajine - na primer, Zuiderzee je delno ustvarilo neurje, zaradi česar je to celinsko morje. Ista nevihta je ubila tudi na stotine ljudi v južni Angliji.

Poplave Sv. Elizabete
18. novembra 1421 pa je regijo je zadel še en podobno ogromen vihar in povzročil poplave, ki so terjale 10000 mrtvih.
LINK ali
https://www.britannica.com/event/Zuiderzee-floods

Srednjeveško Anglijo je prizadelo vsaj 21 Tornadov...
LINK
www.medievalists.net/2015/12/tornadoes-in-mediaeval-britain/

Če je zaupati Valvasorjevim poročilom (iz Slave vojvodine Krajnske) o nevihtnih neurjih in podatkom iz kronik, potem lahko sklepamo, da je bila pogostnost le-teh v 17. st. (podobno tudi v 18. st.) na podobni ravni kot v današnjem čas, ko večjo pojavnost teh vremenskih ekstremov večinoma povezujemo s splošnim ogrevanjem ozračja. Primerjava podatkov iz vremenske
kronike za 17. st. in kronike za 20. st., ki jo je sestavil Trontelj (1997) in
je bila za zadnja tri leta 20. st. dopolnjena s podatki v reviji Ujma (Šipec, 1999; 2001a;
2001b), pokaže, da je bilo v drugi polovici 17. st. v Ljubljani in okolici osem večjih nevihtnih
neurij, v drugi polovici 20. st. pa devet. Zanimivo je, da sta si sloga zapisovanja
škode in posledic teh ujm v današnjem času in pred 200 do 300 leti zelo podobna. Iz
zapisov je tudi razvidno, da se značilnosti neurij in vrsta povzročene škode do današnjih
časov nista bistveno spremenili
, le gola eksistenca ljudi danes ni več tako ogrožena, kot
je bila nekoč...

Tako je J.V. Valvasor poročal, da nevihte povzročajo Kranjski veliko škodo. Toča ne uniči samo
posevkov, ampak tudi drevesa in živino: »Kdaj pa kdaj toča pada tako hudo, silno in s
tako močnim vetrom, da celo najmočnejša drevesa takorekoč vsa zvita obležijo od vetra,
ki piha v tako močnih sunkih in tako okrutno. Kranjska bi bržčas bila pravo jedro
srečnih in rodovitnih dežel, kolikor ji ta toča ne bi njene sreče občutno zmanjševala: če
izračunamo škodo, ki jo povzroča, je ta tako velika, da je običajno vsako leto uničena
petina sadnih in drugih rastlin
in s tem deželi izpade in se izgubi gotovo še precej več.«

Pri snegu poudarja njegovo nezanesljivost in dejstvo, da snežna odeja običajno ni visoka
in da se dolgo ne obdrži....


Leta 1442, 1474, 1611, 1644, 1720 in 1741 so se s pomočjo vetra ob suhem in dovolj
toplem vremenu iz Panonske kotline na ozemlje današnje Slovenije razširile kobilice selivke (Locusta migratoria) in za seboj pustile pravo opustošenje.

Na osnovi podatkov iz kronologije izrednih vremenskih dogodkov je možno sklepati
tudi na obdobja z večjo pogostnostjo posameznih dogodkov. Na Slovenskem so se med leti 1700 in 1720 pogosto vrstile pomladi in poletja z veliko dežja, sredi stoletja so bila topla
poletja
, ostre zime so se pojavljale med 1630 in 1650 ter v času Maunderjevega minimuma
med 1680 in 1716. V tem času so se med ostrimi zimami pojavljale tudi zelo mile zime. Skozi celotno 17. st. pa je bilo v topli polovici leta zelo veliko nevihtnih neurij. Kljub temu da sodi 17. st. v čas druge polovice male ledene dobe, je iz virov razvidno, da gre za podnebno in vremensko zelo pestro in spremenljivo obdobje, z veliko koncentracijo izrednih vremenskih dogodkov, ki so pomembno vplivali na življenje tedanjih ljudi in družbene razmere.

Skratka od Valvazorjevih časov do sedaj ni tudi na slovenskem klimatsko nič strašno novega, razen, da je povprečno malo topleje...!
(na hude kobilice in točo, ki bo ubijala živino pa še čakamo in upamo, da bo padalo in grizlo predvsem po velikih živinah...)

To pa je le del preteklih klimatskih extremov v Evropi...

Tako izgleda, da sedanje klimatske spremembe (tudi) v Evropi zmanjšujejo vremenske extreme...
vidim
# 03.01.2018 ob 23:13
Nekateri imajo oblilo naprav za spreminjanje vremena in jih dnevno uporabljajo. Novinarji pač ne smejo govoriti o teh stvareh, ker gre za vojno proti ljudem, ki so še ljudje. Te naprave so posejane praktično na vsakih 500km in ni to več samo Aljaska. Tudi v vesolju jih najdemo.
HOR
# 03.01.2018 ob 21:15
@malikaliber
# 03.01.2018 ob 20:53
"...Vidim, da nekatere resnica boli!..."


Ja, res se nekateri trdovratno ne morejo soočiti, da povprečno globalno škodljivi katastrofalni klimatski extremi ne naraščajo...
HOR
# 04.01.2018 ob 12:58
@CeYambor
# 04.01.2018 ob 06:42
"...Vreme se spreminja, tudi z nerazumnimi dejanji ljudi (npr.: naslitve v neprimernih področjih ...).
Lahko se s svojo statistiko in navajanjem tolažiš in prepričuješ druge, ampak ni več tako kot je bilo. Meni tvoji podatki nič ne koristijo, ker imam drugačne osebne izkušnje...."


Afektivno sereš predvsem sam. Naselitve ljudi v neprimernih območjih nimajo vpliva na vreme pač pa na ljudi, ki potem pač čutijo sile narave ( kar sporoča tudi celo IPCC...), ki so tam dolgo, čeprav jih lahko nekaj časa ni na delu in, ki potem v obliki "naravni" nesreč, ki se potem povečajo ljudem zaradi tega ker rinejo tja kamor ni primerno, ne pa zaradi bolj extremnega vremena. Se pa extremno vreme dogaja tudi periodično in čisto kaotično saj je klima kaotičen nelinearen sistem...

Nobenega ne tolažim in ne prepričujem pač pa samo navajam dejstva, ki ji mediji in razni klima alarmisti ne navajajo. ( le zakaj ne, če gre celo za navedbe sicer klima alarmističnga IPCC...!?) Na podlagi jnformacij pa lako vsak raziskuje, internet ponuja tudi znanstvene podatke ne ne samo medijsko in psevdoznanstveno rumeno solato.

Osebna izkušnja narave je seveda lahko zelo boleča samo z njo se ne more razlagati vzroki spremembe klimatskih vzorcev na dolgi rok, ker je človeško življenje enostavno prekratko. In seveda ob škodi, ki jo povzroča narava zgodovinski podatki nič ne pomagajo in niso uporabni za tolažbo.
Pomagajo pa pri razumevanju in lahko pri preprečevanju in pripravljenosti ter odzivu na vremensko škodo

Vreme in klima pa sta se vedno spreminjala, zadnje stoletje pa imamo primerjalno bolj prijazno klimo glede na extreme, kar dokazujejo zgodovinski dogodki.
In res nič več ni, kot je bilo saj vreme zadnje stoletje ni tako uničevalno, kakor je bilo v zgodovini Evrope že par tisočletij nazaj. Lahko pa spet postane kakor je bilo.

In zdi se mi da si eni predstavljajo da je bilo pri manj , kot 300 ppm CO2 in pred industrijsko revolucijo na svetu tako, kot v spodnjem linku. Prav nasprotno...
LINK
https://pbs.twimg.com/media/DSn3S6LVMAEr
lUY.jpg
dejneseri
# 04.01.2018 ob 10:59
hor, hvala za pojasnilo in razsiritev pogleda.
CeYambor
# 04.01.2018 ob 06:42
@HOR:

Ne seri. Tisti, ki smo že bili deležni eksterema več letnih vod - poplave, dol visi za tvoje navajanje povprečij v svetovnem ali celisnekm merilu. Vreme se spreminja, tudi z nerazumnimi dejanji ljudi (npr.: naslitve v neprimernih področjih ...).

Lahko se s svojo statistiko in navajanjem tolažiš in prepričuješ druge, ampak ni več tako kot je bilo. Meni tvoji podatki nič ne koristijo, ker imam drugačne osebne izkušnje.
HOR
# 03.01.2018 ob 21:05
@dejneseri
# 03.01.2018 ob 20:00

10 let nazaj ni nikakršna resna relevantna primerjava za spreminjanje klime glede orkanov in nasploh. Glede orkanov pa nimamo dovolj dolgo dovolj dobrih evidenc, tiste, ki pa jih imamo pa ne kažejo nobenega resnega signifikantnega trenda, po koncu 20 stoletja pa orkani prevzaprav upadajo, kar pa tudi ne pomeni, da bodo upadali še naprej...
LINK ali
https://static1.squarespace.com/static/5
6530521e4b0c307d59bbe97/t/5a46779724a694
56958b0ab8/1514567581901/ACE_history.PNG
?format=750w

Sovpada pa povišana orkanska aktivnost precej lepo z zadnjimi tremi cikli 11 letnega sončnega minimuma sončnih peg...
Rast CO2 pa ne kaže nobene korelacije z orkani
LINK
https://wattsupwiththat.files.wordpress.
com/2017/07/clip_image0104.jpg

itd...
malikaliber
# 03.01.2018 ob 20:53
Vidim, da nekatere resnica boli!
RJSlo
# 03.01.2018 ob 18:59
No ja. Že dolgo ni tako močno pihalo kot danes.
severnik
# 03.01.2018 ob 18:10
A zdaj se že v evropi poimenuje orkane?

No, vreme se dejansko spreminja. Ekstremi so pa tudi vse pogostejši.
HOR
# 03.01.2018 ob 23:57
@Homer.
# 03.01.2018 ob 17:24
"...Klimatske spremembe povečujejo ekstreme..."

...
IPCC (AR5 SYN poročilo iz leta 2014 /1.4 Extreme events):

-Obstaja le nizko zaupanje (1:5), da so antropogene podnebne spremembe vplivale na pogostost in velikost poplav v svetovnem merilu ...
-Obstaja le nizko zaupanje (1:5) v opažene globalne trende suš...
-Obstaja nizko zaupanje (1:5), da so dolgoročne spremembe v aktivnosti tropskih ciklonskih neviht (orkanov) robustne in je tudi nizko zaupanje v pripisovanje (teh) globalnih sprememb kateremu koli posebnemu vzroku ( ...torej tudi CO2 emisijam...! )

Je pa izmerjeno naraščanje globalne temperature, nazadnje že od ca 1700 (v 21 stoletju pa znatno manj od alarmantnih napovedi računalniških modelov IPCC iz konca 20 in začetka 21 stoletja), pa tudi zmerno naraščanje morja (do ca 3,5 mm/leto) in več zelo visokih ter manj zelo nizkih temperatur, pa ponekod tudi različne področne spremembe vzorcev padavin, globalno pa upada tudi površina ledu najbolj na Arktiki, ne pa na Antarktiki ( ki se tudi ne segreva)...

To so do sedaj v glavnem te najbolj opazne "alarmantne" klimatske spremembe v realnosti...
In razen več CO2 nič bistveno novega, kar ne bi Zemlja že doživela podobnega zadnjih nekaj 10000 let ali pa ne bi mogli pripisati naravnim faktorjem

In seveda lahko klimatske spremembe spremljajo povečani vremenski extremi. To so vedeli že znanstveniki v 70-tih letih prejšnjega stoletja, ko so še napovedovali skorajšnje alarmantno globalno ohlajanje in posledično povečanje klimatskih extremov...
LINK ali
http://www.denisdutton.com/newsweek_coolingworld.pdf
3athlonetz
# 03.01.2018 ob 22:58
Očitno so nam spremembe podnebnih karakteristik vedno bolj všeč, da v našem vsakdanu delamo vse, da bi se to v prihodnosti še intenzivneje razvijalo.
HOR
# 03.01.2018 ob 20:45
@hexen
# 03.01.2018 ob 19:06
"...Alternativni klimatilogi pravijo, da si svinjanje po naši zemljici lahko privoščimo, saj BDP raste hitreje kot škoda zaradi klimatskih sprememb..."


Izgleda, da ne razumeš ali pa zavajaš...!
Pa izgleda, da so za tebe tudi pri IPCC le "Alternativni klimatilogi", kadar ti pač IPCC navedbe ne ustrezajo saj celo IPCC navaja*:
"...»…Increasing exposure of people and economic assets has been the major cause of long-term increases in economic losses from weather- and climate-related disasters…«
Ali v prevodu: Povečana izpostavljenost ljudi in ekonomskih sredstev je bila glavni vzrok za dolgoročno povečanje gospodarskih izgub zaradi vremenskih in podnebnih nesreč
(kar pomeni, da ni glavni vzrok v morebitnem povečanju extremnih klimatskih dogodkov, pač pa v večji populaciji in večjem globalnem bogastvu, neprimerni poselitvi, itd in posledicah tega, ne pa na primer v CO2 emisijah...!)

Kateri "Alternativni klimatilogi" pa pravijo, da si svinjanje po naši zemljici lahko privoščimo, saj BDP raste hitreje kot škoda zaradi klimatskih sprememb...!???

Če ni povečanja škode zaradi več rušilnih klimatskih extremov ( ker globalno pač ni resnih evidenc za to da naraščajo rušilni klimatski extremi...) zaradi več CO2 in, če % klimatske škode od globalnega premoženja upada še ne pomeni, da se lahko nevarno izčrpava in onesnažuje morje in okolje ter uničuje narava skupaj z iztrebljanjem vrst. Sam CO2 pa ni niti strupen niti ni onesnaćevalec niti ni kredibilnih znanstvenih dokazov in evidenc, da povzroča, karkoli od naštetega...

*vir in link v komentarju @HOR# 03.01.2018 ob 20:26
HOR
# 03.01.2018 ob 20:26
Leto 2017 ni bilo skupno globalno glede aktivnosti viharjev-orkanov nikakršen globalni presežek...!
Energija in število orkanov globalno ne naraščajo - tako znanstvene evidence…!
LINK ali
www.thegwpf.com/2017-a-low-level-year-for-global-cyclone-activity/

Celo IPCC (AR5 SYN poročilo iz leta 2014 /1.4 Extreme events, stran 53 - LINK )
navaja, da ni kredibilni podatkov za naraščanje aktivnosti tropskih ciklonskih neviht (orkanov):
»There is low confidence that long-term changes in tropical cyclone activity are robust, and there is low confidence in the attribution of global changes to any particular cause…«
Ali v prevodu: Obstaja nizko zaupanje (1:5), da so dolgoročne spremembe v aktivnosti tropskih ciklonskih neviht (orkanov) robustne in je tudi nizko zaupanje v pripisovanje (teh) globalnih sprememb kateremu koli posebnemu vzroku ( ...torej tudi CO2 emisijam...! )

Pa tudi o vzrokih klimatsko/vremenske škode:
»…Increasing exposure of people and economic assets has been the major cause of long-term increases in economic losses from weather- and climate-related disasters…«
Ali v prevodu: Povečana izpostavljenost ljudi in ekonomskih sredstev je bila glavni vzrok za dolgoročno povečanje gospodarskih izgub zaradi vremenskih in podnebnih nesreč
(kar pomeni, da ni glavni vzrok v morebitnem povečanju extremnih klimatskih dogodkov, pač pa v večji populaciji in večjem globalnem bogastvu, neprimerni poselitvi, itd in posledicah tega, ne pa na primer v CO2 emisijah...!)
Tako se relativna škoda zaradi klimatskih extremnih dogodkov izražena v % od globalnega BDP (globalnega bogastva dobrin) manjša in smo torej tako v zadnjih nekaj desetletjih vedno manj ranljivi za klimatske extremne dogodke...
Lanski klimatski dogodki ne spremenijo trenda upadanja deleža škode...
LINK ali
https://pbs.twimg.com/media/C1VUNvFUoAAC
5tp.jpg
hexen
# 03.01.2018 ob 19:06
Alternativni klimatilogi pravijo, da si svinjanje po naši zemljici lahko privoščimo, saj BDP raste hitreje kot škoda zaradi klimatskih sprememb...
ATP
# 03.01.2018 ob 17:46
Homer.

To je ena moznost.

Draga je, da se vec proca, kot pred. 100 ali 200 let...
Kazalo