Do leta 2050 naj bi Slovenija izpuste zmanjšala za osem odstotkov. Foto: MMC RTV SLO
Do leta 2050 naj bi Slovenija izpuste zmanjšala za osem odstotkov. Foto: MMC RTV SLO
Polnjenje avtomobila
Električni avtomobili bodo kmalu del vsakdana, meni minister. Foto: EPA
Cancun
Podnebni vrh v Cancunu ni prinesel rešitev, meni Potočnik. Foto: EPA

Minister za okolje je še povedal ob koncu podnebnega posveta v Ljubljani, da so razlogi za prehod v t. i. nizkoogljično družbo trije. Prvi je po njegovih besedah ta, da se bomo tako izognili škodljivim posledicam podnebnih sprememb, saj so njihovi učinki vse bolj očitni; minister je spomnil predvsem na septembrske poplave v Sloveniji in na ameriško raziskavo, ki napoveduje, da je leto 2010 kandidat za najtoplejše leto v zgodovini.

Kot drugi razlog je navedel izboljšanje svetovne varnosti, saj je stabilnost podnebja vsesplošno skupno dobro. Obenem pa bo po njegovih besedah boj za to učinkovit le, če bo sodelovanje med državami ustrezno.

Tretji razlog, ki narekuje prehod v nizkoogljično družbo, pa je po Žarniću ta, da bomo le na ta način, torej z varčevanjem z energijo, z novimi tehnologijami in s pristopi, lahko zagotovili konkurenčnost Slovenije in Evrope.

Zakon, ki bo omejil izpuste, na mizi že ta mesec
Minister je zatrdil, da vlada cilj prehoda v nizkoogljično družbo že vključuje v strategije in politike. Še januarja bodo tako po njegovih besedah obravnavali predlog zakona, ki bo opredelil dolgoročne okoljske cilje Slovenije do leta 2050. Skladno z zakonom naj bi naša država do tega leta emisijske pline zmanjšala za 80 odstotkov.

Minister je napovedal tudi, da bo vlada še letos sprejela nacionalni energetski program za kakovosten razvoj na področju energetike do leta 2020.

Električni avtomobili pred vrati
V tem pogledu je omenil tudi velik pomen električnih avtomobilov. Kot je dejal, vlada tudi na tem področju že pripravlja ukrepe. Prepričan je, da bodo električni avtomobili kmalu del vsakdanjika, kar pomeni, da bomo proizvedli trikrat manj emisijskih plinov.

Potočnik: Potrebujemo revolucijo zdravega razuma
Evropski komisar za okolje Janez Potočnik pa je med drugim opozoril, da moramo gospodarsko krizo izkoristiti pri razmisleku, kakšno rast potrebujemo. "Pomembno je, da se posvečamo vprašanju rasti in zaposlovanja, a še pomembneje je, na čem bo temeljila ta rast," je dejal.

Strukturne spremembe so nujne, nujno je razvijati družbo znanja, predvsem pa potrebujemo revolucijo zdravega razuma, je še povedal. Pravilno ravnanje z viri je po njegovih besedah najučinkovitejša strategija boja proti podnebnim spremembam, obenem pa prinaša tudi bolj konkurenčno gospodarstvo.

Nujno je hitro ukrepanje po vsem svetu
Potočnik je komentiral tudi podnebno konferenco v Cancunu v Mehiki, ki je po njegovem mnenju sicer vrnila upanje, a ni prinesla vseh potrebnih rešitev. Misli, da je bistveno, da razviti del sveta da jasen signal, da želi opraviti napake in pomagati razvijajočemu se svetu. Obenem pa je nujno tudi hitro in korenito svetovno ukrepanje; vprašanje je le, kdaj bomo dosegli tudi svetovni dogovor o tem, je še dejal.

Evropska unija je po njegovem med vodilnimi na svetu v boju proti podnebnim spremembam. A kot je opozoril, v EU-ju sicer vidimo in izkoriščamo gospodarske priložnosti pri obnovljivih virih energije, vendar v to vlagamo precej manj kot ZDA in Kitajska.