Trenutno v Sloveniji in sosednjih državah živi le še okoli 20 odraslih risov. Foto: MMC RTV SLO
Trenutno v Sloveniji in sosednjih državah živi le še okoli 20 odraslih risov. Foto: MMC RTV SLO

Ta vrsta risa je na naših tleh prebivala do začetka 20. stoletja, ko je zaradi delovanja človeka izginila. Nato so leta 1973 naselili tri pare risov, iz katerih izvira današnja populacija v Sloveniji in sosednjih državah. Ker pozneje ni bilo dodatnih naselitev risov z drugačnim genskim materialom, se je povečalo tveganje za nastanek genetskih bolezni in drugih zdravstvenih težav.

Do konca 80. let prejšnjega stoletja je populacija te vrste mačk hitro rasla, nato pa je njihovo število začelo drastično upadati - danes tako živi le še okoli 20 odraslih živali. Poleg težav zaradi sorodnega genskega materiala jih ogroža tudi nezakoniti odstrel - prehranjujejo se namreč z divjadjo, ki jih lahko pod določenimi pogoji lovijo tudi ljudje, zato jih nekateri lovci vidijo kot tekmece, kar vodi v nezakonit odstrel.

Kaj bi pripomoglo k preživetju risov?
Med 3. in 5. februarjem je bila v Poljčah v organizaciji projekta za varstvo in raziskovanje risov v dinarskem prostoru DinaRis mednarodna delavnica o prihodnosti upravljanja z ogroženimi populacijami evrazijskega risa v Evropi. Sodelovalo je 44 strokovnjakov za to živalsko vrsto in priznana strokovnjakinja za genetiko Lisette Waits. Razpravljali so o ukrepih, ki so potrebni za zaščito in preživetje risov na ogroženih območjih.

Po besedah Mateja Krofla, ki pri projektu DinaRis proučuje rise na terenu, je kratkoročno edina mogoča rešitev, da naselimo nekaj novih risov iz drugega območja. Poudaril je, da je to zelo zapleten proces, ki mora vključevati tako strokovnjake kot razne interesne skupine (lovce, rejce drobnice), širšo javnost in domače prebivalstvo.

Kaj je DinaRis?
Projekt DinaRis izvaja društvo Dinaricum v sodelovanju z veterinarsko fakulteto iz Zagreba in drugimi partnerji, med katerimi so tudi ljubljanska biotehniška fakulteta, Lovska zveza Slovenije in hrvaški Narodni park Risnjak. Njihov cilj je na čezmejnem območju severnih dinaridov vzpostaviti mrežo partnerstev, ki bo pripomogla k uveljavitvi in dolgoročni ohranitvi visoke naravne vrednosti tega območja.

Spodaj si lahko ogledate videoposnetka risinj Dine in Snežke. Poleg omenjenih DinaRis opazuje še Dinka, Tiso, Luno, Iveka in Koko.

Prigrizek risinje Snežke

Risinja Dina je ujela jelena