Vaša ocena: 
Ocena 4,9 od 14 glasov
Ocenite to novico!
| Koliko vode na dan porabi povprečen Slovenec: | ||
| 5 litrov za kuhanje, 10 litrov za pomivanje, 20 litrov za pranje, 50 litrov za kopanje in umivanje. SKUPAJ: 146 litrov vode |
||
| Cena vode, ki jo uporabnikom zagotavlja ljubljansko javno podjetje Vodovod –kanalizacija, je sestavljena iz vodnega povračila (m3 porabe vode), cene za priključno moč (odstotek porabe), vodarine (m3 porabe vode), okolijske dajatve (m3 porabe vode), števčnine (odstotek porabe) in vzdrževalnine (odstotek porabe). Temu se prišteje še 8,5-odstotni DDV). Cena enega kubične metra pitne vode brez drugih dajatev tako znaša okoli 0,2318 evra. Vir: Vo-Ka |
Slovenija je po vodnih virih med najbogatejšimi državami v Evropi, kar pa ne sme biti razlog za potratno ravnanje ob njeni uporabi. Vsak Slovenec namreč v poprečju porabi 146 litrov vode na dan.
50 kubičnih metrov na leto ali 146 litrov na dan je izračun porabe vode povprečnega Slovenca. V svetovnem povprečju so sicer najbolj potratni Američani, ki porabijo okoli 425 litrov vode na dan, v Evropi pa Španci, ki za vsakdanjo porabo potrebujejo okoli 256 litrov vode. Po podatkih slovenskega ministrstva za okolje je povprečna razporeditev porabljene vode v gospodinjstvu na eno osebo taka: 5 litrov za kuhanje, 10 litrov za pomivanje, 20 litrov za pranje in 50 litrov za kopanje in umivanje.
Slovenija: Zavest o mogočem pomanjkanju vode odrinjena daleč v prihodnost
Poraba vode po svetu se je samo v zadnjih 100 letih šestkratno povečala, pomanjkanje pitne vode pa danes občutita že 2,6 milijarde ljudi po svetu. Kako nizka je v industrijskem delu sveta zavest o tem, da je voda svetovno bogastvo, ki je lahko nekoč zmanjka, kaže tudi informacija, da otrok, rojen v razvitem delu sveta, porabi 30- do 50-krat več vode od otroka iz manj razvitih delov sveta. Podatki Unicefa kažejo, da zaradi bolezni, ki so posledica pomanjkanja čiste vode, vsak dan umre 3.900 otrok.
Čeprav nam v Sloveniji še ni treba skrbeti zaradi morebitnega pomanjkanja pitne vode, pa izračuni WHO-ja in Unicefa kažejo, da bo svet zaradi prirasta prebivalstva (okoli 80 milijonov ljudi na leto) vsako leto potreboval dodatnih 64 milijard kubičnim metrov sladke vode. Od kod bomo to vodo vzeli, še ni jasno.
V okviru svetovnih meril slovenske zaloge pitne vode sicer daleč presegajo potrebe, Slovenija pa je tudi v razmerju med načrpano in razpoložljivo vodo v ugodnejšem položaju kot druge članice Evropske unije.
| Kako voda v gospodinjstvu teče v prazno: Kapljajoča pipa - do 50 litrov vode na dan Potratni kotlički za stranišče – eno splakovanje do 20 litrov vode Odprta pipa med ščetkanjem zob ali britjem - 11 do 20 litrov vode na minuto Kopanje v kopalni kadi - več kot 100 litrov vode Čakanje, da iz odprte pipe priteče hladna pitna vodo - okoli 10 litrov vode |
Popravili smo vodovode, kdo bo »popravil« zavest ljudi?
Glede na podatke Sursa, količina porabljene vode v industriji in kmetijstvu, ki sta sicer največja porabnika, upada, v okviru gospodinjstev pa se raba vode skoraj ne spreminja, kar kaže, da se Slovenci premalo zavedamo pomena ohranjevanja vodnih virov in z njimi premalo varčujemo. Največji del zmanjšanja porabe je namreč posledica ureditve in vzdrževanja vodovodnih omrežij, medtem ko gospodinjstva pri porabi vode niso kaj dosti spremenila svojih navad. Kakšne težave s pitno vodo bodo imele naslednje generacije Slovencev, je namreč odvisno predvsem od tega, kako z vodo ravnamo danes.
Voda ni tako poceni, da se z njo ne bi splačalo varčevati
Čeprav je voda v okviru stroškov posameznega gospodinjstva še vedno dokaj "poceni", pa se varčevanje z vodo splača tudi finančno. Na dolgi rok je dobro vlagati v gospodinjske aparate z varčno porabo vode, veliko manj vode pa porabimo tudi z inštalacijo prhe z nižjim pretokom te dragocene tekočine. Vendar pa lahko tudi z malo ali z nič vlaganja veliko naredimo za zmanjšanje računa za vodo in ohranjevanje vodnega bogastva.
Pogoltni gospodinjski aparati
Največji porabniki vode v gospodinjstvu so pralni stroj, pomivalni stroj in straniščni kotliček, zato je smotrno, da jih uporabljamo tako, da je izkoristek največji. Pomivalni in pralni stroj zaženimo le, ko sta optimalno napolnjena, starejše kotličke za stranišče pa zamenjajmo s takšnimi, ki imajo možnost dvostopenjskega splakovanja školjke, saj lahko prihranimo do 40 m3 vode na leto. Namesto da bi papirnate robce, insekte in preostale odpadke "odplaknili" po straniščni školjki, jih raje odvrzimo v smeti.
Namesto kopanja, varčno prhanje
Veliko vode odteče v prazno tudi med čakanjem na toplo ali hladno vodo, zato pitno vodo prestrezimo v vrč, ki ga hranimo v hladilniku, ali pa jo uporabimo za zalivanje rastlin. Tudi voda, v kateri smo oprali zelenjavo, je primerna za zalivanje. Voda po nepotrebnem odteka tudi v času, ko čakamo na toplo vodo za prhanje in umivanje. Tudi to lahko prestrežemo in uporabimo za splakovanje stranišča. Prhanje je tudi bolj smotrno kot kopanje, saj se poraba vode zmanjša za več kot polovico.
Pomembna je vsaka kapljica
Čeprav se Slovenija zaradi velike količine padavin uvršča med z vodo najbogatejše države v Evropi, le dva odstotka slovenskih rek še vsebujeta čisto pitno vodo, ki sodi v prvi kakovostni razred. To najdemo le še v zgornjih tokovih rek, v višjem svetu slovenskih Alp. Zato varčujmo z vodo, saj vsaka kapljica šteje.
Kaj pa pri hrani? REZULTAT JE IDENTIČEN. Tako je in pika.
Zakaj se potem ne uprašate... koliko vode je na trgovinskih policah?? In to v 101 okusu. Pa ne rečt da iz pipe ni pitna,ker je popolna bedarija. Voda iz studenca je lahko v flaši nekaj dni...... tista flaširana pa nekaj mesecev. Se je kdo uprašal zakaj?
Ampak v svoji nevednosti ne vem, kdo z Zemlje vozi vodo na Mars.
1. P. S. Ste že slišali za ščetkanje zob z mivko, ki se lahko večkrat uporabi? Ali pa da bi se namesto tuširanja kar peskali, kot so naše stare mame peskale lonce (ampak ne iz spoštovanja do vode, namenjene v Črno morje).
2. P. S. Saj ne boste verjeli. Al Gore ni dobil visoke nagrade zaradi svojega zavzemanja za okolje, ampak zato, ker je Al Gore. Al Lučka, ali pa Al Aleksandra pa si s takimi pogrevanji tujih idej lahko prislužijo le nagrade iz neumnega bantustana pod Alpami.
3. P. S. Neka gospa iz Ljubljane je baje izumila postopek čiščenja toaletnega papirja. Sušenje je tudi že tehnološko dodelano, problem je le ponovne perforacije, saj se cefra. Zaenkrat svetujejo, da papir kar odgriznete in si mimogrede očistite zobe. S tem boste prihranili ne le ščetkanje zob, temveč tudi mivkanje in prihranili tudi mivko. In tako je krog sklenjen.
Nič čudnega, da smo v enem letu padli na rep vseh razpredelnic. Oni prej so bili lumpi, neumni pa ne!
Poznam jih nekoliko,ki jim ta količina zadostuje za cel teden.
to drži....če ni preveč dreka v njej...(skor dobesedno). v sloveniji je pa še kar precej manjših vodovodov k majo predvsem problem z fekalnimi mikriči v njej kar je posledica kmetijstva pa tud greznic, ki jih marskje sploh še ni, in če si predstavljamo da gre vse to v zemljo...hm...te zadeve znajo kar daleč potovat in na konc pristat v naših pipah. problem je tud da taki manjši vodovodi nimajo sistemov za pripravo vode in se samo klorira , kloriranje samo je pa relativno neučinkovito na mal daljši rok, če bi se mal bolj skrbelo vsaj za bližnjo okolico vodnih virov pol nebi blo problemov (ob predpostavki da je sam vodovod stabilen in brez poškodb), pa tud kakšno sankcioniranje tistih k za to ne skrbijo neb škodlo čeprav je težko dokazat točn kdo je kriv če ga glih ne ujameš pri delu....pa še pa še pa še bi se dalo pa se mi zdi da sm že tko al tko zašel iz teme:)
Seveda pa je treba ljudi najprej naućiti, kako pomembna je voda za življenje.
Pa še to: ni je boljše vode za odžejati se, kot je voda iz vodovoda.
Zdi pa se mi, da bi bilo poleg razumnih varčevalnih ukrepov oziroma morda celo nameto njih smotrno napor vložiti v preprečevanje onesnaševanja vodotokov ter njihovo sanacijo. Ne vidim razloga zakaj nebi bilo mogoče tudi srednjih in spodnjih tokov rek napraviti pitnih.
Predlagam še popravek:
...starejše kotličke za stranišče pa zamenjajmo s takšnimi, ki imajo možnostvostopenjskega splakovanja školjke...