A za prebivalce, katerih preživetje je odvisna od ribištva in turizma, je novica katastrofalna.

Vse se je začelo julija 2011, ko je španski Nacionalni geografski inštitut (IGN) zaznal nenadno povečano potresno dejavnost. Nato je oktobra 2,4 kilometra od obale na globini 300 metrov sledil izbruh.
"Dobili smo redko priložnost, da spremljamo rojstvo ognjenika, preden začne bruhati," je povedala Maria-José Jurado, geologinja pri španskem nacionalnem raziskovalnem svetu.

Prebivalci na robu propada
A za prebivalce so posledice tega novega odkritja vse prej kot dobre. Potem ko so jih oktobra evakuirali, so zdaj v stanju "socioekonomskega propada", kot se je izrazil neki poslanec iz vrst socialistov (PSOE).
"Od evakuacije naprej smo zaprti," pravi Sonia Lorenzo, lastnica tamkajšnjega podvodnega kluba. "In ko bo izbruha enkrat le konec, bomo morali čakati vrsto mesecev, preden se vrne morski živelj in lahko nadaljujemo potapljanje."
Vode ob mestecu La Restinga na jugu El Hierra privabljajo obiskovalce, ki so prihajali sem občudovat živopisne ribe, grofovsko jeguljo in barakudo, pa tudi črne korale in ognjeniške kamnine.
V čakanju na povratek življenja
Oblasti pravijo, da so ribe z območja izginile zaradi izpustov žvepla in ogljikovega dioksida ter pomanjkanja kisika. Ribiške ladje ostajajo v pristanišču, obiskovalci pa so izginili. Tamkajšnji penzioni so se zaprli, restavracije pa so opustošene. V pičlih treh mesecih je krater izbruhal skoraj 145 milijonov kubičnih metrov ognjeniške materije, vrh stožca pa je zdaj le 130 metrov pod površjem.

Znanstveniki pravijo, da izbruh polni okolje s hranili, tako da bo podvodna flora in favna enkrat, ko bruhanje preneha, celo na boljšem. "Upad potresne dejavnosti daje misliti, da je vulkan morda dosegel določeno stopnjo zrelosti," pravi Juradova. "A nihče pa ne more reči, da bo nehal bruhati jutri ali šele čez vrsto let."