Ob upoštevanju samo veljavnih odgovorov, torej brez neodločenih in tistih, ki ne bi šli na volitve, bo Pahorja v nedeljo podprlo med 65 in 75 odstotki volivcev, Türka pa med 25 in 35 odstotki.

Pahorja bolj podpirajo srednja generacija, osnovnošolsko izobraženi, anketirani s skromnimi prihodki (do 400 evrov), delavci, petčlanska gospodinjstva, Primorci, volivci SD-ja in SDS-a ter vsi tisti, ki so v prvem krogu podprli Milana Zvera. Za Pahorja se pogosteje opredeljujejo tudi tisti, ki niso šli na volitve v prvem krogu.
Türka po drugi strani podpirajo predvsem starejši, višje ali visoko izobraženi, zaposleni strokovnjaki, anketiranci iz osrednjeslovenske in pomurske regije, volivci PS-ja, tisti, ki so ga podprli v prvem krogu, pa tudi tisti, ki v tokratni anketi niso želeli odgovoriti, koga so v prvem krogu podprli.

Pomemben obrat tudi na strankarski lestvici
Vodstvo med strankami je po dolgem času prevzel SD, ki ga podpira 15,7 odstotka vprašanih. Drugouvrščeni SDS bi prejel 13,3 odstotka, PS na tretjem mestu pa 8,6 odstotka glasov anketiranih. Medtem ko je SD-ju podpora narasla, pa SDS-u in PS-ju pada.
Preostale parlamentarne stranke se vrtijo okoli meje za prestop štiriodstotnega parlamentarnega praga. SLS na četrtem mestu podpira 2,6 odstotka anketiranih, NSi 1,9 odstotka, DL 1,8 odstotka. DeSUS bi volilo 1,2 odstotka vprašanih. Neopredeljenih je slaba tretjina, slaba četrtina vprašanih pa ne bi šla volit.