Po izjemni začetni podpori, ki sta jo imeli tako ministrska ekipa kot zmagovita stranka premierja Mira Cerarja, je volilni kapital začel počasi in nato vse bolj opazno kopneti. Po sveži raziskavi inštituta Mediana delo Cerarjeve vlade kot zelo pozitivno ocenjuje zgolj pol odstotka vprašanih, kot pozitivno pa 10 odstotkov. Povedano drugače - tako drastičnega in hitrega upada podpore ni doživela še nobena vlada.

Zagon gospodarstva, boj proti korupciji, pogajanja s sindikati - tri v raziskavi ponujena področja, odgovor vprašanih pa kritičen - vlada ni bila uspešna. Razlogov za zgolj desetino pozitivnih ocen na Mediani niso preverjali: "Mislim, da smo na splošno v Sloveniji preveč pričakovali od etičnih obljub in dejansko premalo dobili v kratkem času," pravi Janja Božič Marolt.

100 dni je prekratek čas za sodbe o učinkovitosti, opozarja Tomaž Deželan s Fakultete za družbene vede. Zato razlogov za drastičen upad podpore ne išče v ukrepih, pač pa v posebnosti te vlade, to je v etiki: "Poprejšnje vlade so gradile na učinkovitem delovanju in reševanju krize, ta vlada temelji na etiki. Ta vlada je prisegla, da bo etično učinkovito delovala, in to je nekaj povsem drugega. Ne pričakuje se več izvedba 125 projektov, če parafraziram situacijo iz prestolnice, ampak se pričakuje izvedba 125 projektov na etičen način." In s tem odmik od spornih praks, tudi pri kadrovanju. Tu pa Cerarjevi ekipi drsi, pravi Deželan - našteva sage s komisarko, župani, ministri: "Več ljudi, ki so bili kandidati za župane, za ministre se je povezovalo z nekaterimi korupcijskimi zgodbami. /.../ To je predvsem problem pri stranki, ki gradi na etiki, /.../ oziroma se od njih zahteva toliko višja stopnja previdnosti."

Ne dokaz, dovolj je že sum korupcije ali spornega ravnanja, in to v etično držo vsaja dvom, podpora pa kopni. Še več, pravi Deželan: "Nekako etiko lahko vidimo s stališč in iz programa, ne pa iz delovanja." Začetno obdobje dela vsake vlade je kot čas medenih tednov. Pri protikriznih vladah so daljši, ker se čakajo ukrepi. Pri vladi, ki gradi na etiki, pa se ti medeni tedni končajo ob prvi napaki, lahko že v prvem tednu. Pri Cerarjevi, pravi Deželan, so se v prvem mesecu.

Vlade ne podpira več kot polovica
Kot kaže anketa Slovenski utrip, vlade ne podpira 55,2 odstotka prebivalcev. Na vprašanje o podpori vladi ni znalo odgovoriti 13,8 odstotka vprašanih, tako da ima vlada ob neupoštevanju neopredeljenih glasov 35,9-odstotno podporo prebivalcev. Podpora vladi je v zadnjem mesecu narasla za 1,2 odstotne točke, vendar je še vedno bistveno nižja, kot jo je imela ob začetku delovanja.

Podpora pada tudi vladajoči stranki SMC, ki jo je prehitel SDS. Za SDS bi glasovalo 11,4 odstotka vprašanih, SMC pa 11,3 odstotka. Sledijo SD s 5,5 odstotka, Združena levica s 3,8 odstotka, NSi z 2,8 odstotka, SLS z 1,8 odstotka in DeSUS z 1,6 odstotka.

21,2 odstotka vprašanih na vprašanje, katero stranko bi volili, ni znalo odgovoriti. 29,2 odstotka jih ne bi volilo nobene stranke, 7,5 odstotka sodelujočih v anketi ne bi šlo na volitve, 2,3 odstotka pa bi jih volilo kakšno neomenjeno stranko.

Med vprašanimi, ki bi volili eno od ponujenih strank, pa se podpora porazdeli takole: SDS ima 28,7-odstotno podporo anketirancev, SMC pa 28,5-odstotno. SD bi volilo 13,9 odstotka, Združeno levico pa 9,6 odstotka vprašanih. V primerjavi s preteklim mesecem je podpora minimalno narasla SDS-u, SMC-ju, SD-ju in Združeni levici.