Med amandmaji, ki jih je takratna skupščina sprejela 27. septembra 1989, je tudi tisti, ki določa, da lahko izredne razmere v Sloveniji razglasi le slovenska skupščina, drugi pa so omogočali prehod iz enopartijskega sistema v večstrankarsko demokracijo in iz socializma v tržni kapitalizem.

Potrč: Spregledati pomen amandmajev bi bilo nekorektno
Slovenski skupščini je v času sprejemanja zgodovinskih amandmajev predsedoval zdajšnji podpredsednik DZ-ja Miran Potrč (SD), ki je ob 20. obletnici sprejetja teh za Slovenijo pomembnih dokumentov dejal, da jih je mogoče ocenjevati le ob upoštevanju okoliščin in časa, v katerem so bili sprejeti. Poleg tega je treba upoštevati njihov vpliv na družbene in politične spremembe, zato bi bilo nekorektno, če bi jih spregledali, je dodal Potrč.

Na delo ustavne komisije, ki je amandmaje pripravila, so vplivali stališča in predlogi Zbora za ustavo, ki so ga februarja 1989 ustanovile novoustanovljenje polilitične stranke. V Zboru za ustavo so delovali Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Odbor za varstvo človekovih pravic, Društvo slovenskih pisateljev, Slovensko sociološko društvo in mladinska organizacija ZSMS.

Razvijajoča se slovenska opozicija je takrat zahtevala ukinitev oblastnega monopola Zveze komunistov in uvedbo demokracije.

Večstrankarstvo, ki je vodilo v demokracijo
Med litostrojsko stavko leta 1987 je bila podana pobuda za ustanovitev Socialdemokratske stranke, maja 1988 pa je bila, sprva kot stanovsko gibanje, ustanovljena Slovenska kmečka zveza, predhodnica današnjega SLS-a. Večina takratnih opozicijskih političnih strank, med katerimi so bile Slovenska demokratična zveza (SDZ), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD), pa je nastala leta 1989, piše na spletni strani Muzeja novejše zgodovine.

Spodbuden vpliv na težnje po osamosvojitvi Slovenije in uvedbo demokracije so imeli tudi 57. številka Nove revije iz februarja 1987, t. i. pisateljska ustava iz aprila 1988, ustanovitev in delovanje Odbora za človekove pravice v času procesa proti četverivci v letu 1988 in Majniška deklaracija iz leta 1989.