V volilni kampanji se morajo organizatorji držati pravil, ki jih določa zakonodaja. Foto: BoBo
V volilni kampanji se morajo organizatorji držati pravil, ki jih določa zakonodaja. Foto: BoBo

Med določbami iz novele največ polemike povzročajo spremembe pri dostopu do arhivov nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, med drugim tudi Službo državne varnosti.

Pobudniki referenduma, več kot 46.000 podpisnikov s prvopodpisano poslanko SDS-a Evo Irgl, menijo, da novela arhive tehnično zapira. Predvideva namreč prekrivanje občutljivih osebnih podatkov, kar da bo raziskovanje arhivov precej upočasnilo, če ne že onemogočilo. Menijo tudi, da novela izenačuje funkcionarje nekdanjih družbenopolitičnih organizacij z njihovimi žrtvami, saj predvideva, da bodo občutljivi osebi podatki prvih po novem prekriti.

Nasprotno je ministrstvo za kulturo prepričano, da prav anonimizacija omogoča večjo dostopnost gradiva, saj bo lahko na ta način objavljeno tudi gradivo, ki po sedanjem zakonu ne more biti. Prekriti bodo le občutljivi osebni podatki. Ministrstvo tudi zagotavlja, da se bo anonimizacija izvajalo hitro.

Šest organizatorjev kampanje
Do roka, ko je bil določen, so se kot organizatorji volilne kampanje prijavili: SDS, PS, vladni urad za komuniciranje, Krščanski socialisti Slovenije (KSS), Društvo Davkoplačevalci se ne damo ter Stranka mladih - Zeleni Evrope.