Na samem vrhu strankarske lestvice ni nobenih sprememb, SD vodi (16 odstotkov), SDS ostaja na drugem mestu (14,1 odstotka). Obe stranki sta dosegli rahlo rast podpore, PS, ki je doslej zasedala tretje mesto, je tokrat padla na peto mesto (3,4 odstotka). Zato pa se je na tretje mesto povzpel SLS, ki dosega petodstotno podporo. Na četrtem mestu strankarske lestvice je DL (3,5 odstotka), na šestem mestu NSi (3,1 odstotka), na sedmem mestu pa DeSUS z 1,9 odstotka podpore.

V povprečju so sodelujoči v anketi Večera, ki so delo vlade ocenjevali z ocenami od ena do pet, vladi dali dobro dvojko. Maja lani je ta ocena znašala 2,59, zdaj pa torej le še 2,2. V drugi polovici leta je najbolj porasel delež tistih, ki delo vlade ocenjujejo z nezadostno: v primerjavi z majem se je skoraj podvojil in zdaj znaša 42,2 odstotka. Večina tistih, ki delo Janševe vlade ocenjujejo s slabimi ocenami (ena in dve), sestavljajo mladi, dijaki, študentje, anketirani iz Podravja in Primorske, tisti, ki ne bi šli na volitve, in vsi tisti, ki mislijo, da bi premier Janša moral takoj odstopiti.

Kako iz vladne krize?
Kateri od vseh mogočih izhodov iz vladne krize bi bil najboljši? Največ anketirancev - slabih 36 odstotkov - meni, da bi politične razmere najlažje rešil Janez Janša s svojim odstopom. 14 odstotkov vprašanih vidi rešitev v predčasnih volitvah. Enak delež jih meni, da bi stranke morale poiskati novega mandatarja. 13,1 odstotka je takih, ki menijo, da naj premier Janša vztraja na oblasti tudi, če ne bo imel za sabo parlamentarne večine.

Šest odstotkov anketiranih vidi najboljši izhod iz vladne krize v ministrih: vsi, ki so napovedali svoj odstop, bi morali po njihovem mnenju odstopiti takoj, ne pa šele februarja ali marca. Skoraj enak delež vprašanih (5,6 odstotka) meni, naj ministri odstopajo postopoma, v skladu s svojimi napovedmi. Dobrih pet odstotkov pa vidi najboljšo rešitev v prihodu evropske trojke. Neopredeljenih je pri tem vprašanju zelo malo, le slabi štirje odstotki vprašanih.