SDS in SLS sta razpravo o ratifikaciji obstruirala, češ da je za razpravo namenjenega premalo časa. Več časa za izmenjavo mnenj bi si želel tudi premier Pahor. Foto: MMC RTV SLO
SDS in SLS sta razpravo o ratifikaciji obstruirala, češ da je za razpravo namenjenega premalo časa. Več časa za izmenjavo mnenj bi si želel tudi premier Pahor. Foto: MMC RTV SLO
Pavel Gantar
Predsednik DZ-ja Pavel Gantar je pojasnil, da so poslanci glede na poslovnik dobili še več časa za razpravo, kot jim gre v skladu s poslovnikom, glede na to, da zakon obravnavajo po nujnem postopku. Vsaka poslanska skupina ima na voljo minuto na poslanca, kar opozicijske stranke ocenjujejo kot premalo. Foto: MMC RTV SLO
Piran
Po Pahorjevih besedah arbitražni sporazum omogoča, da bo Slovenija dobila pravično določitev meje in stik z odprtim morjem. Haaško Meddržavno sodišče tega zagotovo ne bi prineslo, je dodal. Foto: MMC RTV SLO

Namen je doseči pošteno in pravično rešitev ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin ter vitalnega interesa Slovenije.

Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar o namenu arbitražnega sporazuma
Piranski zaliv
Arbitražno sodišče bo o določitvi meje na kopnem in na morju odločalo na podlagi pravil in načel mednarodnega prava, za določitev stika Slovenije z odprtim morjem pa bo uporabljeno mednarodno pravo, pravičnost in načelo dobrih sosedskih odnosov, upoštevajoč vse relevantne okoliščine. Foto: MMC RTV SLO
Borut Pahor in Jadranka Kosor
Arbitražni sporazum sta premierja Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor podpisala 4. novembra lani v Stockholmu. Foto: EPA
Poslanci podprli arbitražni sporazum

Aribitražni sporazum so tako podprli poslanci koalicije ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, poslanci SDS-a, SLS-a in SNS-a pa so glasovanje obstruirali. Kljub temu je bilo glasov dovolj, saj je bila za ratifikacijo potrebna navadna večina.

Sporazum, ki sta ga Slovenija in Hrvaška podpisali novembra lani, bodo, tako so odločili predsedniki parlamentarnih strank, dokončno potrdili volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki si ga koalicija želi razpisati za 6. junij.

Opozicijski poslanski skupini SDS-a in SLS-a sta obstrukcijo napovedali že pred razpravo. V SDS-u so dejali, da v razpravi ne bodo sodelovali, saj je koalicija tako pomembni temi namenila premalo časa za razpravo.

PREDSEDNIK POZDRAVIL RATIFIKACIJO
Predsednik države Danilo Türk je
ratifikacijo pozdravil, saj ocenjuje, da gre za dober sporazum, ki nudi primeren pravni okvir za pravično rešitev mejnega vprašanja in za uveljavitev nacionalnih interesov Slovenije. Referendum se mu zdi sprejemljiv politični kompromis in upa, da bodo državljani ob tej priložnosti pokazali racionalnost ter sporazum podprli. Predsednik je še opozoril, da se mora Slovenija dobro pripraviti na postopek pred arbitražnim tribunalom.

Pahor: "V rokah imamo dobro orodje"
Predsednik vlade Borut Pahor je med govorom pred odločanejm o ratifikaciji izpostavil, da arbitražni sporazum daje nalogo arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem, kar je bila v preteklosti največja težava in zahteva slovenske strani. Besede teritorialni stik sicer v sporazumu ni, ker je ni niti v mednarodnem pravu, je pa beseda junction, je poudaril Pahor.

Po njegovih besedah se je vlada držala enakih principov, kot jih je imela prejšnja vlada Janeza Janše pri sprejemanju odločitve o odhodu na haaško sodišče. A v Haagu ne bi mogli zagotoviti, da bi se odločalo o teritorialnem stiku z odprtim morjem. Prav tako je pojasnil, da pred menjavo slovenske vlade v izhodiščih ni bilo ničesar takega, kar bi Sloveniji zagotavljalo boljši rezultat, kot ga zagotavlja ta sporazum.


"Če Slovenci menimo, da je potrebno po mirni poti doseči določitev pravične meje, imamo zdaj prvič v rokah orodje, kako se tak sporazum relativno hitro doseže," je prepričan premier. Tako bomo tudi prekinili situacijo, ki za nas ni ugodna, je nadaljeval, saj je zatečeno stanje slabše od stanja na dan 25. 6. 1991. Hrvaška pa se je po njegovem odločila, da sporazum potrdi, ker je presodila, da je njen temeljni interes vstop v Evropsko unijo.

Zato se zdaj državni zbor odloča tudi o izboljšanju odnosov s Hrvaško, je menil predsednik vlade. Alternativa ratifikaciji arbitražnemu sporazumu bi bilo samo zaostrovanje odnosov s sosednjo Hrvaško podobno, kot je bilo junija lani, ko so bili odnosi na najnižji ravni do zdaj in je grozilo, da bo politični problem odnosov s Hrvaško prerasel v varnostni problem, je še poudaril Pahor.

Žbogar: Arbitraža fleksibilnejša
Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je nato pojasnil, da se z arbitražnim sporazumom državi zavezujeta, da rešita spor glede meje na morju in na kopnem s pomočjo ad hoc arbitraže. Od leta 1991 je bilo več poskusov, prvi je bil sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001, ki je bil parafiran, a pozneje na Hrvaškem ni bil sprejet. Leta 2007 je bila na podlagi blejskega dogovora dosežena odločitev, da bo o meji odločala tretja stran. Nobeden izmed dogorov sicer ni obrodil sadov, sta pa omogočila pogovore in posredovanje evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, kar je pripeljajo do arbitražnega sporazuma.

Žbogar je poudaril, da arbitražni sporazum ne odstopa od že prej določenih pogojev za določitev meje, to so pravičnost, stanje na dan 25. junija 1991 na morju in na kopnem, določitev meje na morju in na kopnem. Dodal je, da v sporazumu sicer ni zapisano načelo zunanje pravičnosti ex aequo et bono, a to načelo opredeljuje opisno. Ena izmed prednosti arbitraže je tako, da lahko stranki za vsak del posebej opredelita uporabljeno pravo in okoliščine. Na mednarodnem sodišču v Haagu bi bili omejeni s statutom, ki opredeluje delovanje sodišča, pri arbitraži pa "smo lahko fleksibilnejši".

Minister za zunanje zadeve je izpostavil še, da je ustavno sodišče dalo povsem jasno mnenje, da arbitražni sporazum ni v neskladju z ustavo ter da posamični členi, ki se nanašajo na predmet spora, prav tako niso v nasprotju z ustavo. "Logično lahko zaključimo, da odločitev sodišča ne bo mogla biti v nasprotju z ustavo," je dejal Žbogar.

Vlada lovi rok za referendum
Ker se lovi rok 6. junij, je bil arbitražni sporazum na dnevnem redu prvega dne aprilske seje DZ-ja. Ta je običajno rezerviran za poslanska vprašanja ministrom in premierju.

Še preden je arbitražni sporazum prišel v parlamentarni postopek, pa je vlada ustavno sodišče zaprosila za presojo ustavnosti. Ustavni sodniki so odločili, da arbitražni sporazum ni v neskladju z ustavo.

Kaj prinaša arbitražni sporazum?
Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško pravi, da se ustanovi arbitražno sodišče, ki ga bo sestavlja pet arbitrov. Evropska komisija bo pripravila listo kandidatov za sodnike, iz katere bosta državi soglasno imenovali predsednika in dva člana sodišča. Vsaka država bo imenovala še po enega sodnika. Naloga arbitražnega sodišča je določiti potek meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju, stik meje z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območji.

Arbitražno sodišče bo o določitvi meje na kopnem in na morju odločalo na podlagi pravil in načel mednarodnega prava, za določitev stika Slovenije z odprtim morjem pa bo uporabljeno mednarodno pravo, pravičnost in načelo dobrih sosedskih odnosov, upoštevajoč vse relevantne okoliščine.

Arbitražni sporazum še določa, da noben enostranski dokument, ki je bil sprejet po 25. 6. 1991, nima pravnega pomena za arbitražno sodišče in da nobeden od dokumentov, ki jih je Hrvaška predložila v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, ne predstavlja prejudica za arbitražno sodišče. Odločitev arbitražnega sodišča je za obe državi zavezujoča.

Namen je doseči pošteno in pravično rešitev ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin ter vitalnega interesa Slovenije.

Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar o namenu arbitražnega sporazuma
Poslanci podprli arbitražni sporazum