Svetovni dan bolnikov je namenjen vsem, še posebno odgovornim v družbi, zdravstvenim delavcem, pastoralnim delavcem in prostovoljcem na tem področju, ob tem dnevu pa se spomnimo na tiste težave, s katerimi se bolniki vsakodnevno srečujemo.

Kot je znano, je bil lani sprejet poseben zakon o bolnikovih in pacientovih pravicah, ki po mnenju dr. Jožeta Balažica s katedre za sodno medicino in deontologijo medicinske fakultete v Ljubljani dobro ureja pravice pacientov. "Zakon je zelo obširen in po mojem mnenju tudi zelo dober, saj ureja vse pravice bolnikov. Je pa dolžnost pacienta, da se o svojih pravicah pozanima," razlaga dr. Balažic.

Zaupal nam je, da iz lastnih izkušenj lahko pove, da so bolniki kar dobro seznanjeni s pravicami, ki jim pripadajo, ob tem pa pravi še: "Je pa res, da se takim stvarem večinoma ne posvečajo zdravi ljudje - o tem se pozanimajo šele, ko zbolijo."

V Sloveniji evtanazija prepovedana
Balažica smo povprašali še o eni v zadnjem času zelo odmevni temi - evtanaziji. Zgodba o Italijanki Eluani Englaro, ki so jo po 17 letih vegetativnega stanja pred dnevi nehali umetno hraniti in je nato umrla, je medijsko pozornost doživela tudi pri nas. Zato smo dr. Balažica vprašali tudi o tem, kako je z evtanazijo kot načinom smrti v Sloveniji. "Evtanazija v Sloveniji je zakonsko prepovedana oz. je obravnavana kot umor, kar je kaznivo dejanje," pojasnjuje Balažic in dodaja, da o evtanaziji govori tudi zdravniški kodeks: "Ta jo opredeljuje kot lažni humanizem in jo prav tako prepoveduje."

V primeru na smrt bolnih ljudi, ki so v t. i. terminalnem stanju in izrazijo želijo, da bi umrli dostojne smrti, je zdravnikova naloga, da to željo spoštuje. "Tudi kodeks je podobnega mnenja - da na smrt bolnim zdravniki lahko omogočijo dostojno smrt, če si ti to želijo," pojasnjuje Balažic in dodaja, da je ob tem zdravnikova dolžnost, da takim bolnikom lajša bolečine: "Ne smejo trpeti v bolečinah, seveda."

Zdravniških napak ni nič več kot drugod po Evropi
V zadnjem času se v Sloveniji veliko govori tudi o t. i. zdravniških napakah, posledice katerih so tudi smrt bolnikov. Ob tem velja opozoriti, da tovrstne napake v žargonu zdravniki imenujejo strokovne napake. Te pa delimo, kot nam je pojasnil Balažic, na kaznive strokovne napake in nekaznive. "Kaznivo strokovno napako zdravnik zagreši takrat, kadar bolnika malomarno zdravi, kadar opusti zdravniško pomoč in kadar povzroči smrt iz malomarnosti. Pri nekaznivih strokovnih napakah pa gre za nepredviden zaplet, na delu je višja sila ipd."

Na vprašanje, ali je v zadnjem času v Sloveniji več strokovnih napak kot prej, pa Balažic odgovarja: "Po naših opažanjih smrtnih strokovnih napak pri nas ni nič več kot v drugih evropskih državah. Glede na število prebivalcev smo primerljivi z drugimi državami - na primer Nemčijo."

"Z gotovostjo lahko rečem, da napak ni veliko"
"Kolikor jaz vem, je trenutno v postopku obravnave ali na sodiščih okoli šest strokovnih napak. Glede na to, da mi na Inštitutu za sodno medicino na leto opravimo več kot 1.000 obdukcij, lahko z gotovostjo rečem, da jih več ni. Ker če bi bile, bi jih mi pri obdukcijah opazili," pri tem še dodaja Balažic.

Svetovni dan bolnikov je razglasil papež Janez Pavel II. leta 1983, letošnji pa je, kot so sporočili iz Izobraževalno-raziskovalnega inštituta Ozara (IRIO) Ljubljana, posvečen pomenu obravnave pridruženih motenj pri osebah, ki trpijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi (sladkorno boleznijo, visokim krvnim tlakom ipd.), in izpostavlja skrb za ljudi z zdravstvenimi težavami na delovnem mestu.

Tanja Kozorog
tanja.kozorog@rtvslo.si