Nekdanji veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic je bil leta 2014 odpoklican z mesta veleposlanika v Avstraliji in je ostal brez zaposlitve na zunanjem ministrstvu, potem ko je povzročil ogorčene odzive zaradi stikov z obsojenim pedofilom Nicholasom Omanom. Balažic je sicer trdil, da se je z Omanom sestajal po nalogu slovenskega političnega vrha.

Balažic je nato prijavil zunanjega ministra Karla Erjavca, takratno predsednico vlade Alenko Bratušek in predsednika republike Boruta Pahorja, da so za svojo neposredno korist protipravno izvedli njegov odpoklic. Oktobra lani pa je predsednik KPK-ja Boris Štefanec v zvezi z zadevo Balažic povedal, da so ugotovili, da "ni mogoče potrditi obstoja kakršnih koli kršitev iz pristojnosti komisije", torej "korupcije, integritete, nasprotja interesov". Ker niso zaznali znakov kaznivega dejanja, primera niso predali naprej.

Zaključno poročilo iz preteklega leta
Zaključno poročilo je KPK nato decembra lani poslal Balažicu, ki pa ga je dvignil šele pred dnevi. Balažic je povedal, da je KPK sklenil, da znakov korupcije v predmetni zadevi "tajna diplomacija" ni mogel potrditi. KPK pa je po njegovih navedbah v svoji oceni posredno potrdil, da je kabinet Bratuškove veleposlaniku Balažicu dajal navodila glede komuniciranja z Nicholasom Omanom ter da sta tako Bratuškova in še posebej zunanji minister Karl Erjavec zavajala javnost in odbor za zunanje zadeve DZ-ja (OZP), prikrivala dejstva in govorila neresnice.

Primer "tajna diplomacija" naj bi izrabila za politične cilje v času predvolilne kampanje leta 2014 in v ta namen izpeljala politični odpoklic Balažica, ki zato ni bil ne upravičen ne zakonit. KPK pa bi po Balažičevi razlagi lahko ugotovil še veliko več, če bi v postopku pridobil dokumente Sove, opravil razgovor s predsednikom Borutom Pahorjem in nekdanjim predsednikom OZP-ja Jožefom Kuničem.

Dokumenti Sove naj bi dokazovali, da obstaja navodilo Alenke Bratušek uslužbencem Sove, da opravijo preverjanje statusa zemljišča v Bosanskem Brodu. Prav tako bi dokumenti potrdili, da je na pogovore s predstavniki Vlade Republike srbske z istim namenom poslala svojega posebnega diplomatskega odposlanca.

Erjavec: Usklajena akcija NSi-ja
Erjavec je na navedbe Balažica o zaključnih ugotovitvah protikorupcijske komisije (KPK) glede okoliščin njegovega odpoklica očitke, da je zavajal državni zbor, označil za "naravnost smešne," saj dokumenti dokazujejo ravno nasprotno. "Odpoklic je bil opravljen v skladu z zakonom," je dejal.

Erjavec je še povedal, da dokumenta o zaključku postopka ni videl, kot težavo pa izpostavil dejstvo, da KPK o zaključkih postopka ne obvešča tistega, ki je predmet prijave. Dejal je tudi, da je KPK-a oktobra lani sporočil, da poročila o tem primeru ni, ker ni elementov, ki bi kazali na koruptivno dejanje.

Ob tem se mu zdi zanimivo, da Balažic svoj primer obuja v času interpelacije proti njemu. Po njegovih besedah je zanimiva tudi povezava med Balažicem in poslancem NSi-ja Matejem Toninom, enim izmed glavnih podpisnikov interpelacije, ki da ga je Balažic pred časom po Erjavčevih besedah "označil za pravi material za premierja". Minister zato meni, da gre za "usklajeno akcijo NSi-ja".

Bratuškova ni vedela
Bratuškova je ponovila, da za zadevo ni vedela, poleg tega pa o kakem poročilu KPK-ja v zadevi Balažič ne ve nič. Dejala je, da je bila pred letom in pol na pogovoru na KPK-ju, kjer je povedala "dejstva, da Balažic ni dobil nikakršnih navodil". "To pa je vse, kar jaz o tem postopku vem," je še dodala in menila, da Balažic zdaj zgolj išče medijsko pozornost.

KPK: Korupcije ni bilo
Predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec je poudaril, da Bratuškova in zunanji minister Karl Erjavec nista kršila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. KPK je sicer septembra lani izdal zaključne ugotovitve v primeru "tajna diplomacija" ter odločil, da zaključnega dokumenta ne bo javno objavil.

Balažic je po besedah Štefaneca zaprosil za odločbo o tej zadevi in jo tudi prejel. V KPK-ju so sicer videli Balažičev dokument, ki dejansko vsebuje določene dele odločbe, toda gre za iztrgane stavke oz. odstavke iz odločbe. Štefanec dokumenta ni želel komentirati, saj da ga ne pozna v podrobnosti.

"Bil bi nekorekten, če bi na prvo roko primerjal ugotovitve iz Balažičevega dokumenta in našo odločbo. Ne upam si," je povedal Štefanec. "Dokument vsebuje tudi številne zaključke, ki jih je naredil Balažic sam," je pripomnil vodja KPK-ja in potrdil, da KPK v tej zadevi ni zaznal znakov morebitne korupcije.

"KPK se ne ukvarja z zadevami, kot je recimo, ali sta Erjavec in Bratušek določene stvari vedela in veleposlaniku dajala neka navodila. KPK se ukvarja z dejanskim stanjem, ki lahko pomeni kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Mi v ravnanju Bratuškove, Erjavca, konec koncev pa tudi v ravnanju Balažica nismo zaznali kršitev," je še poudaril Štefanec.