Drobnič meni, da se Drnovšek in Kučan nista zavzela ne za žrtve partizanskega nasilja, ne za žrtve povojnih pobojev in ne za kaznovanje vojnih zločincev. Foto: RTV SLO
Drobnič meni, da se Drnovšek in Kučan nista zavzela ne za žrtve partizanskega nasilja, ne za žrtve povojnih pobojev in ne za kaznovanje vojnih zločincev. Foto: RTV SLO

Brez sodbe pobiti ljudi je grozno. Če bi bila sodba oziroma bi bilo po sodbi izvršeno, bi bilo to nekaj drugega.

Eden izmed obiskovalcev
Andrej Bajuk in France Cukjati sta položila venec. Foto: RTV SLO
Spomin ob breznu

Mašo je daroval novomeški škof Andrej Glavan, zatem pa je bila še spominska prireditev, na kateri je govoril nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič iz Nove slovenske zaveze. V govoru je kritiziral nekdanjega predsednika Milana Kučana in zdajšnjega predsednika države Janeza Drnovška.

Povezal ju je z režimom, ki je zakrivil zločin v Kočevskem rogu, in jima očital, da nista storila še ničesar učinkovitega za slovensko pomiritev. "60 let po vojni, ko so se po svetu že spravili vsi največji sovražniki, slovenska predsednika nista razen praznih besed storila še ničesar učinkovitega za slovensko pomiritev," je dejal Drobnič.

"Nista se zavzela za žrtve"
Drobnič meni, da se predsednika nista zavzela ne za žrtve partizanskega nasilja, ki je pripeljalo do samoobrambnega slovenskega odpora in državljanskega spopada, ne za žrtve povojnih pobojev in ne za kaznovanje vojnih zločincev. Medvojni zločini so zaradi tega po Drobničevih besedah zamolčani, povojni neraziskani, človeška trupla pa še vedno ležijo po grapah in breznih.

V isti koš s Kučanom in z Drnovškom je dal tudi predsednika SD-ja in morebitnega predsedniškega kandidata Boruta Pahorja. Drobnič pravi, da tudi od njega ne moremo pričakovati nič boljšega in da razen lepšega obraza in praznih besed ni storil ničesar, kar bi se razlikovalo od neustavnega razlikovanja, ki sta ga v zvezi z nedavno preteklostjo z besedo in zlasti nedejavnostjo vzdrževala dosedanja predsednika republike.

Bolj spravljivih tonov je bil Glavan. "Odpustili smo in odpuščene so besede, ki so bile na tem mestu že velikokrat izrečene in še bodo tudi v prihodnje. So povabilo Cerkve, da po Jezusovem zgledu prvi ponudimo roko sprave vsem, ki so neposredno ali posredno sodelovali pri zločinu ali pa pri njihovemu prikrivanju," je med drugim dejal v pridigi.

Politiki še radi poudarjajo stare delitve
V tej kraški jami pod Krenom in tudi še v nekaterih breznih na področju Kočevskega roga naj bi umrlo veliko slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili partizanom. Skupaj so predali 11.100 oficirjev in od 500 do 600 civilistov. V breznu pod Krenom je od 4.000 do 5.000 vojakov. Prva slovesnost je bila 8. julija 1990, ko sta se žrtvam poklonila takratni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in predsednik republiškega predsedstva Milan Kučan. To srečanje velja tudi za simbolno mesto sprave.

Zborovanje, ki je vsako leto, je vedno dvigovalo veliko prahu in vedno jasno pokazalo, da so ali delitve res še vedno velike ali pa da politiki še vedno radi poudarjajo stare delitve. Spominu so se od politikov poklonili še predsednik NSi-ja Andrej Bajuk, predsednik DZ-ja France Cukjati pa tudi poslanci Jože Tanko (SDS), Janez Drobnič, Anton Kokalj (oba NSi) in poslanka Mojca Kucler Dolinar (NSi).

M. K.

Brez sodbe pobiti ljudi je grozno. Če bi bila sodba oziroma bi bilo po sodbi izvršeno, bi bilo to nekaj drugega.

Eden izmed obiskovalcev
Spomin ob breznu