Bručan je pojasnil, da so na ministrstvu prednostno obravnavali tri največje težave slovenskega zdravstva, in sicer čakalne dobe, zaostanke pri vlaganjih v opremo in zdravstvene stavbe ter zagotovitev stabilnega financiranja.

Za programe z dolgimi čakalnimi dobami je ministrstvo letos namenilo 3,3 milijarde SIT, poleg tega je bilo za samo skrajšanje čakanja namenjenih še dodatnih 6,4 milijarde za enkratno povečanje programov. Bručan je pojasnil, da so sredstva zagotovili iz presežka prihodkov nad odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letošnjem letu zaradi spremembe zakona o davčnem postopku.

Skupno število čakajočih na bolnišnične in diagnostične preiskave ob prosti izbiri specialista in polni realizaciji povečanih programov naj bi iz 58.745 zmanjšalo na 24.658, napoveduje minister.

V okviru vseh letošnjih širitev programov po evidencah ministrstva dodatno obravnavali 20.000 bolnikov v akutni bolnišnični obravnavi ter 40.000 bolnikov v specialistično-ambulantni obravnavi, kar je po oceni Bručana velik dosežek.

Koncesije pripomogle k boljšemu zdravstvu
Za širitev zdravstvene mreže na primarni in sekundarni ravni je ministrstvo letos namenilo 820 milijonov tolarjev dodatnih sredstev, kar je pripomoglo k aktivnejšemu pristopu reševanja vlog za podeljevanje koncesij, ki so bile v postopku že nekaj let, je še nadaljeval minister.

Dodatne koncesije so namreč povečale dostopnost do zdravstvenih storitev, razširile programe z dolgimi čakalnimi dobami ter začele odpravljati "siva območja slabe preskrbljenosti z izvajalci zdravstvene dejavnosti", je razložil Bručan.

Izravnalne sheme izenačile zavarovalnice
S sprejetjem izravnalnih shem so po besedah Bručana uspeli izenačiti
zavarovalnice ne glede na starostno strukturo njihovih zavarovancev. Izpostavil je tudi sprejetje resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 ter nacionalno strategijo informatizacije zdravstvenega sistema.