Novela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je omejila pasivne volilne pravice na volitvah v organe KGZS-ja. Bistvo zakonske spremembe je bilo v omejevanju kandidiranja v pomembnejše obvezne organe. Omejitev je bila vpeljana za tiste posameznike, ki so bili v obdobju zadnjih dveh let pred izvolitvijo v organe KGZS-ja člani organov političnih strank na državni ravni, so opravljali najpomembnejše javne funkcije v organih EU-ja, funkcije na državni ravni in lokalni ravni ter zasedali pomembnejše uradniške položaje.

Ustavno sodišče je z odločbo, ki jo je sprejelo 4. aprila, zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom razveljavilo 5. odstavek 12. člena zakona, ki je bil v zakon dodan z dopolnitvijo zakona, sprejeto oktobra lani v ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta.

Sorodna novica DS: Ustavno sodišče razveljavilo omejitve za kandidiranje v organe KGZS-ja

KGZS je sicer ves čas opozarjal, da je zakon ustavno nedopusten, saj krši najmanj tri člene ustave, med drugim načelo enakosti pred zakonom, krati pa tudi volilno pravico in načela pravne države, so spomnili v današnjem odzivu za javnost.

"Tak izid smo pričakovali, ker je tudi pravno mnenje, ki smo ga naročili, kazalo v to smer, podobna so bila opozorila zakonodajnopravne službe DZ-ja in preostale stroke," je dejal predsednik zbornice Roman Žveglič. Po njegovem mnenju bi odločevalci pri svojih predlogih in odločitvah morali upoštevati pripombe stroke, ne samo pravne, ampak tudi veterinarske in zootehnične.

Zbornica bo zdaj lahko po utečenem postopku izpeljala jesenske volitve, saj so bile predlagane spremembe po njihovi oceni neizvedljive. Na KGZS-ju so še posebej zadovoljni, ker je ustavno sodišče hitro sprejelo odločitev, saj lahko tako na začetku maja razpišejo volitve.

Ministrica bo spoštovala odločitev ustavnega sodišča

Novelo so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić, zdajšnjo kmetijsko ministrico. Predlagatelji so omejitev pasivne volilne pravice med drugim utemeljevali s tem, da naj bi preprečila konflikte interesov in korupcijska tveganja ter zagotavljali avtonomijo in "depolitizacijo" organov KGZS-ja. Vlada je med drugim menila, da določba kljub pomislekom o morebitni neskladnosti z ustavo temelji na legitimnem cilju zagotavljanja javnega interesa in transparentnosti pri delovanju zbornice.

Državni svet je na novelo vložil veto, vendar jo je DZ pozneje znova potrdil, zato je državni svet novembra lani vložil pobudo za oceno ustavnosti. Pristojni odbor DZ-ja je prejšnji mesec zavrnil predlog novele zakona o KGZS-ju, s katero so poslanci SDS-a predlagali črtanje zdaj razveljavljene določbe iz zakona.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić "verjame v pravno državo, zato bo spoštovala odločitev ustavnega sodišča", prepričana je, da odločitev sodišča ne bo vplivala na njeno sodelovanje s KGZS-jem.

Čalušić sicer še vedno meni, da aktivnim politikom in javnim funkcionarjem ni mesto v vodstvenih organih KGZS-ja, če "izhajamo iz tega, da se hrana in razvoj oziroma skrb za podeželje dotikata prav vsakega od nas ter je od tega odvisna tudi naša prehranska varnost oziroma suverenost".

Kot je poudarila v odzivu, je bil to tudi glavni razlog, da je zagovarjala in sopodpisala spremembo zakona o KGZS-ju, ki je poskušal preprečiti politizacijo zbornice na način, da za člane organov zbornice ne smejo kandidirati funkcionarji političnih strank ali funkcionarji na lokalni, državni in evropski ravni.

"Sem pa prepričana, da odločitev ustavnega sodišča ne bo vplivala na sodelovanje s KGZS-jem, saj smo tako pri sprejemanju zakona kot danes, ko sem na funkciji ministrice, vedno imeli spoštljiv odnos, ki je temeljil na soočenju argumentov," je še zapisala.

SDS in NSi pričakujeta odstop kmetijske ministrice

Ob odločitvi ustavnega sodišča so se oglasili tudi v poslanski skupini stranke SDS, kjer so večkrat opozorili na neustavnost novele. "Ob tem še enkrat poudarjamo, da cilj novele ni bilo izboljšanje položaja slovenskega kmetijstva, pač pa nasprotno, omejevanje članov, da bi lahko svobodno uveljavljali svoje kmetijske interese in tako uspešno vodili kmetijsko politiko prek organov upravljanja v KGZS-ju," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so kmetijsko ministrico, ki je kot prvopodpisana pod zakon z odločitvijo ustavnega sodišča "izgubila vso kredibilnost, tako za funkcijo ministrice kot tudi za pogajanja s kmeti", pozvali k odstopu. Če tega ne bo storila, pa pričakujejo, da jo bo razrešil premier.

Odstop ministrice pričakujejo tudi v drugi opozicijski stranki NSi. Njihova poslanka in predsednica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vida Čadonič Špelič je v četrtek na družbenem omrežju X prav tako spomnila, da je ministrica Čalušić še kot poslanka vložila zakon o KGZS-ju z enim vsebinskim členom. Člen je bil po mnenju poslanke uperjen proti KGZS-ju in proti slovenskemu kmetu. "Ustavno sodišče je pričakovano odločilo, da je bil protiustaven. Ministrica bo zelo težko še naprej opravljala svoje delo. Pričakujemo odstop," je bila jasna Čadonič Špelič.

Čalušić ne razmišlja o odstopu

Ministrica o odstopu sicer ne razmišlja. "Bom pa s svojim delom še naprej vestno in transparentno iskala rešitve za vse slovenske kmete. Poudarjam, za vse slovenske kmete ne glede na politično ali ideološko pripadnost," je zapisala in vprašala, ali poziv k odstopu pomeni, da želi politika imeti vpliv na avtonomno ustanovo, ki deluje v javnem interesu in nikoli ne bi smela predstavljati in zagovarjati interesov leve, desne, sredinske ali kakršne koli druge politične opcije ter delovati po nareku politike. Kot je poudarila Čalušić, je treba avtonomijo zbornice ohranjati še naprej.