V Sloveniji pojemo občutno preveč sladkarij, je dejala Mojca Cepuš. Foto: Pixabay
V Sloveniji pojemo občutno preveč sladkarij, je dejala Mojca Cepuš. Foto: Pixabay
false
Mojca Cepuš svetuje, da je treba najti dieto, ki se je lahko držimo vse življenje. Foto: Dean Dubokovič

Recimo, da sem klasična Slovenka, ki nikoli nima časa zase, ne spi dovolj, nič ne miga, ne zajtrkuje, zvečer sprazni hladilnik, ob vikendih pa rada nekaj spije in kadi. In zdaj, če bom hotela vse to popraviti naenkrat čez noč, bo možnost za uspeh blizu ničle.

Mojca Cepuš
Kokakola
Sladke pijače so problematične, saj z njimi vnesemo vase veliko "praznih" kalorij. Foto: EPA

Zdrava prehrana pomeni uravnoteženo prehrano, ki ima dovolj kalorij za obnovo, regeneracijo in vse telesne dejavnosti, vsebuje lahko tudi nekaj prekrškov v obliki sladkarij za dušo in vzdržuje telesno težo.

Mojca Cepuš
false
Zelenjava, polna vitaminov in mineralov, je ključna sestavina zdrave prehrane. Foto: Pixabay

Banane redijo, kruh redi, krompir redi, kar definitivno ne drži, saj lahko še vedno poješ za zajtrk kos kruha z mocarelo in paradižnikom, za malico banano, za kosilo pečen krompir, piščanca in solato, nekaj malega za večerjo, pa boš še vedno hujšal za kilogram na teden.

Mojca Cepuš o prehranskih mitih
false
"Prazne" kalorije v obliki krofov. Foto: Pixabay

Doma narejen krompirček z uporabo kakovostne maščobe ni ravno vitaminska ali mineralna bomba, a škodovali si ne boste, pri čipsu pa je zgodba drugačna, saj vsebuje ogromno škodljivih maščob in preveč rafinirane soli.

Mojca Cepuš
Sladkor
Rafiniran sladkor je škodljiv, a za športnika, ki vse to "pokuri", težav ne bo. Foto: EPA

Če bi to delovalo, ne bi imeli epidemije debelosti. To je moj edini odgovor, jaz sem prva, ki bi sedela na kavču pred televizijo in jedla torte.

Mojca Cepuš o tabletah za hujšanje
false
Ključ so redni količinsko ustrezni obroki, čudežnih sestavin ni, je dejala Živa Korošec. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Težava je uživanje sladkih pijač, ki imajo lahko kar precej dodanega sladkorja. Za žejo pijte vodo ali nesladkan čaj, dobro je, da na to navadite tudi otroke. Z uživanjem sladkih pijač lahko ves dan zaužijemo precej dodatnega, nepotrebnega sladkorja, kar se lahko dolgoročno pozna tudi na našem zdravju.

Živa Korošec

Marsikje v revnejših delih sveta sta prehranska varnost in lakota večni, nikoli rešeni težavi, za razviti svet na drugi strani pa velja prav nasprotno, tu imamo ljudje največjo težavo v tem, da pojemo preveč, debelost pa je eden izmed glavnih vzrokov številnih bolezni in tegob.

"V Sloveniji jemo zelo slabo, saj pojemo občutno premalo zelenjave in sadja ter obupno preveč mesa, predelanih mesnih izdelkov in sladkarij," je za MMC pojasnila svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje Mojca Cepuš iz društva Befit, ki se posveča kulturi zdravega prehranjevanja. Največji vzrok smrti v razvitem svetu so prav bolezni srca in ožilja, ki se začnejo z bolezenskimi znaki, ki jih poznamo pod imenom metabolni sindrom, ki zaobjema povišan krvni tlak, prevelik obseg trebuha, zamaščena jetra, povišan krvni sladkor in holesterol itd. Nepravilna prehrana je zgolj eden izmed dejavnikov tveganja, potem so tu še stres, premalo gibanja, kajenje in alkohol, je naštela.
Za uspeh je bistveno, da se sprememb lotimo postopoma."Recimo, da sem klasična Slovenka, ki nikoli nima časa zase, ne spi dovolj, nič ne miga, ne zajtrkuje, zvečer sprazni hladilnik, ob vikendih pa rada nekaj spije in kadi. In zdaj, če bom hotela vse to popraviti naenkrat čez noč, bo možnost za uspeh blizu ničle," je izpostavila, da je težko pri sebi spremeniti veliko stvari naenkrat. Človek se mora po njenih besedah odločiti za najbolj perečo težavo in se najprej posvetiti njej, ob hujšanju je torej treba začeti dieto, vse druge nezdrave pregrehe pa za zdaj pustiti pri miru, ker je drugače stres prevelik, motivacija pade in neuspeh je skoraj zagotovljen.

"Ko se klienti navadijo jedilnika in jim priprava hrane ne povzroča več stresa, ko se kilogrami in holesterol uravnata, pa se lahko začnemo pogovarjati, česa bi se še lotili, ali bi opustili kajenje, se začeli gibati, spremembe, ki jih uvajamo, morajo trajati vse življenje in tistih nekaj mesecev razlike nima bistvene vloge," je pojasnila. Utrujenost, s katero se ljudje pogosto soočajo, ponavadi ni rezultat zamaščenih jeter, ali kakšne druge bolezni. Ljudje, ki imajo težave z utrujenostjo, nespečnostjo, so pogosto zgolj kronično neprespani, kar prav tako pospešuje kopičenje maščobnih oblog in debelost. "Simptome po navadi odpravimo že, če začnemo več spati, popijemo dovolj vode in uredimo prehrano," je še dejala. Spati bi morali minimalno sedem ur dnevno.

Ljudje pojejo premalo zelenjave
Pri Cepuševi na praksi se izpopolnjujejo študentje z biotehniške fakultete, ki se pri njej naučijo združiti teorijo in prakso sestavljanja dietnih jedilnikov. Študent se mora po njenih besedah naučiti napisati takšen jedilnik, ki bo res "slasten" ter ga bo človek dejansko lahko jedel, ob tem normalno živel in hujšal. "Ljudje jedo neuravnotežene obroke, ki pogosto vsebujejo preveč enostavnih sladkorjev, ogljikovih hidratov in tudi maščob, ki je ponavadi v slabi družbi sladkorja ali rdečega mesa, kot so hrenovke, salame itd. Občutno premalo se poje zelenjave in prehranske vlaknine, kar pomeni da telo ne dobi dovolj prehranskih nutrientov, ki jih potrebuje, dobi pa preveč energije. Takšni "prazni" obroki telesu dajejo občutek, da ni dobilo nič pametnega, in da potrebuje še več hrane," je opisala, kako se sklene začaran krog, ki vodi v debelost.
"Približno 30 odstotkov vsega, kar pojemo, bi morale biti maščobe, in sicer uravnoteženo tretjina nasičenih, preostalo pa nenasičene maščobe, saj nas samo beljakovine in zelenjava ne nasitijo dovolj in takšne diete dolgo ne moremo zdržati," je izpostavila in dodala, da izbrane maščobe ne smejo biti v obliki čipsa, smokijev in čokolade.

Problematične so predvsem "prazne" kalorije, s katerimi dobiš zgolj energijo, ne dobiš pa vitaminov in mineralov, zato telo javlja, da želi še več hrane, ker ni dobilo tistega, kar potrebuje, je pojasnila, zakaj je "hitra" hrana tako nezdrava. "Doma narejen krompirček z uporabo kakovostne maščobe ni ravno vitaminska ali mineralna bomba, a škodovali si ne boste, pri čipsu pa je zgodba drugačna, saj vsebuje ogromno škodljivih maščob in preveč rafinirane soli, pogosto pa tudi ojačevalci okusa, arome in drugi adititvi," je navedla primer.

Nasveti za hujšanje niso zdrava prehrana
Ljudje so zmedeni, ker večinoma berejo nasvete za hujšanje, a to ni sinonim za zdravo prehrano, je opozorila Cepuševa: "Zdrava prehrana pomeni uravnoteženo prehrano, ki ima dovolj kalorij za obnovo, regeneracijo in vse telesne dejavnosti, vsebuje lahko tudi nekaj prekrškov v obliki sladkarij za dušo in vzdržuje telesno težo."
Ko gre za shujševalne diete, pa lahko po njenih besedah govorimo o spuščanju ogljikovih hidratov, maščob in prenizkem vnosu kalorij glede na potrebe telesa, a vse to ne more trajati v nedogled. Sama diet, ki na primer izpuščajo ogljikove hidrate, ne priporoča, saj se je pri vsaki dieti treba vprašati, ali se je lahko držimo vse življenje, in če odgovor ni pritrdilen, rezultat ne bo dolgoročen. Največja napaka je, da si po dosegu želene številke na tehtnici človek reče "uspelo mi je" in začne jesti kot prej.

Glavna težava je torej ljudi naučiti, kako bodo težo vzdrževali, ko se enkrat hujšanje konča, saj se po navadi začnejo prehranjevati po starem, kar izniči ves trud med dieto. Že samo hujšanje mora vključevati prekrške, saj se samo tako naučimo živeti z njimi, jih odpraviti in vzdrževati težo, je izpostavila. Človek mora pri sebi doseči spremembo življenjskega sloga. "Delo se začne šele takrat, ko shujšaš," je sklenila.
.

Ključ so količinsko ustrezni obroki
Kupovati je treba predvsem osnovna, nepredelana živila, kot so sveža zelenjava, sadje, moka, meso, stročnice, skratka živila, iz katerih sami pripravimo obrok. S pripravo takšnih živil se lahko izognemo aditivom, dodanemu sladkorju in preveč dodane soli, obenem pa poskrbimo, da je naš obrok sveže pripravljen, kar je dobro tudi z vidika vsebnosti različnih koristnih hranilnih snovi. Takšna hrana je običajno tudi bistveno cenejša od industrijsko pripravljenih alternativ, je za MMC naštela Živa Korošec, raziskovalka z Inštituta za nutricionistiko.
.
"Problem je uživanje sladkih pijač, ki imajo lahko kar precej dodanega sladkorja. Za žejo pijte vodo ali nesladkan čaj, dobro je, da na to navadite tudi otroke. Z uživanjem sladkih pijač lahko ves dan zaužijemo precej dodatnega, nepotrebnega sladkorja, kar se lahko dolgoročno pozna tudi na našem zdravju," je opozorila.
.
Zadnje čase ljudje radi posegajo po različnih eksotičnih živilih, a domačih živil, ki imajo zelo ugodno hranilno sestavo, je povsem dovolj. "Prevečkrat menimo, da za zdrav način življenja obstaja neka čudežna sestavina, ki bo rešila vse težave. Ključ je le v uravnoteženi, pestri prehrani in rednih, količinsko ustreznih obrokih," je sklenila.

.
Zmeda, kaj škodi in kaj ne
Prehranske vede so za zdaj še zelo "nedorečene", saj sama opaža, da na tem področju vlada precejšnja zmeda. V javnosti se zmotno ustvarja nekaj časa vtis, da je nekaj škodljivo, potem ni, pa spet je. "Raziskave na področju vpliva hrane na zdravje so v porastu, zavedati pa se moramo, da en zaključek raziskave še ne pomeni neovrgljive resnice. Mediji zelo pogosto pavšalno poročajo o izsledkih in potem to predstavijo kot absolutno resnico, a raziskave je potrebno pravilno interpretirati. Zavedati se moramo tudi, da je raziskovanje vpliva določenega živila na človeka metodološko zelo težko, tako da je treba populistične članke z naslovi tipa "jabolko na dan prežene zdravnika stran" jemati z veliko mero skepticizma," je navedla, da se delni izsledki včasih prehitro pograbijo kot sveta resnica. Kadar smo v dvomu je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom ali strokovnjakom za prehrano, je dodala.

Pri nekaterih živilih pa gre za dokazana dognanja in tam takšnih dilem ni. "Vemo, da so transmaščobe resnično škodljive, rafiniran sladkor v večjih količinah prav tako," je dejala, a takoj spomnila, da za športnika, ki vse to "pokuri" s fizično dejavnostjo, težav z zmernim uživanjem sladkorja ne bo. "Če popijete kokakolo in ste aktiven športnik, vam bo to verjetno koristilo, če pa vse dneve sedite ob pisarniških delih ali televiziji, je pa to lahko zelo slabo za vas," je dodala.

Zmotnih mitov o prehrani med ljudmi kar mrgoli, saj določeni hrani pripisujejo lastnosti kar "v tri dni". "Banane redijo, kruh redi, krompir redi, kar definitivno ne drži, saj lahko še vedno poješ za zajtrk kos kruha z mocarelo in paradižnikom, za malico banano, za kosilo pečen krompir, piščanca in solato, nekaj malega za večerjo, pa boš še vedno hujšal kilogram na teden," je ponazorila.

Vsa naravna hrana, ki je vabljiva na pogled, diši in ima dober okus, je užitna, tudi če je rok že potekel. Naše babice so tudi znale oceniti, ali je nekaj še dobro ali ne, je dejala. Omenjeno ne velja za klobase, konzerve in drugo predelano hrano, ki se ji je pametno izogibati, še preden ji poteče rok.

Pet obrokov dnevno in 16-urni post
Cepuševa je dejala, da sama iz prakse opaža, da je pet dnevnih obrokov idealno za uravnotežen in zdrav način prehranjevanja. Ni pa prav nobene težave z manj obroki, recimo dvema ali tremi dnevno, če vanje uravnoteženo vključimo zdravo prehrano. Vsebovati morajo velike količine zelenjave, nekaj beljakovin, ogljikovih hidratov, vlaknine in dovolj maščob. "Ne velja, če ne ješ zajtrka, ker nimaš časa, za kosilo nekaj na hitro zbašeš vase, zvečer pa izprazniš hladilnik ... To potem ni to," je opozorila.

"Dnevni post v dolžini 16 ur je lahko dobra ideja za vzdrževanje zdravja in teže, tako da na primer nazadnje je ob 16.00, pa potem spet ob 8. uri zjutraj. Tako daš telesu dovolj časa, da prebavi in vgradi vse, kar si pojedel," je sklenila. Dodala je, da ljudje po navadi slišijo neko teorijo, ki je ne razumejo prav dobro, in si rečejo: "Joj, jaz ne maram zajtrka, saj sem slišal, da je čisto fino, če ga ne ješ". V praksi to po njenih besedah po navadi privede do debelosti, saj ljudje le redko jedo uravnotežene obroke čez dan, se zvečer prenajedo in se posledično redijo.
Obsedenost z zdravo prehrano na pohodu
Po drugi strani pa so moderni časi naravnost obsedeni z zdravo hrano, vse mora biti "bio", "eko", brez GMO-jev, konzervansov ipd. Takšna "obsedenost" pravzaprav sploh ni zdrava, saj lahko prav tako vodi v motnje hranjenja. "Ortoreksija je ena izmed oblik motenj hranjenja, pri kateri gre za obsedenost z zdravo hrano, saj imajo ljudje napačne predstave, kaj je zdravo, pogosto pa tudi nimajo prav nobene prave mere," je pojasnila Cepuševa. Kilogrami belega sladkorja dnevno so seveda škodljivi, a če si tu in tam sladkamo kavo, privoščimo kakšno sladkarijo, a hkrati vzdržujemo uravnoteženo prehrano, ni prav nobene težave in škodljivega vpliva na zdravje, je sklenila.

Na trgu se pogosto pojavljajo izdelki, ki obupanim obljubljajo skoraj čudeže - od različnih tablet za hujšanje, ki "topijo" maščobe, do krem, s katerimi si namažeš trebuh in naj bi naredile podobno. "Če bi to delovalo, ne bi imeli epidemije debelosti, to je moj edini odgovor. Jaz sem prva, ki bi sedela na kavču pred televizijo in jedla torte," se je pošalila na račun čudežnih pripravkov za hujšanje.

Letošnji svetovni dan hrane 16. oktober poteka v znamenju podnebnih sprememb in nevarnosti, ki jih prinašajo v smislu zagotavljanja prehranske varnosti, z geslom "Podnebje se spreminja. Hrana in kmetijstvo se morata temu prilagoditi".

Recimo, da sem klasična Slovenka, ki nikoli nima časa zase, ne spi dovolj, nič ne miga, ne zajtrkuje, zvečer sprazni hladilnik, ob vikendih pa rada nekaj spije in kadi. In zdaj, če bom hotela vse to popraviti naenkrat čez noč, bo možnost za uspeh blizu ničle.

Mojca Cepuš

Zdrava prehrana pomeni uravnoteženo prehrano, ki ima dovolj kalorij za obnovo, regeneracijo in vse telesne dejavnosti, vsebuje lahko tudi nekaj prekrškov v obliki sladkarij za dušo in vzdržuje telesno težo.

Mojca Cepuš

Banane redijo, kruh redi, krompir redi, kar definitivno ne drži, saj lahko še vedno poješ za zajtrk kos kruha z mocarelo in paradižnikom, za malico banano, za kosilo pečen krompir, piščanca in solato, nekaj malega za večerjo, pa boš še vedno hujšal za kilogram na teden.

Mojca Cepuš o prehranskih mitih

Doma narejen krompirček z uporabo kakovostne maščobe ni ravno vitaminska ali mineralna bomba, a škodovali si ne boste, pri čipsu pa je zgodba drugačna, saj vsebuje ogromno škodljivih maščob in preveč rafinirane soli.

Mojca Cepuš

Če bi to delovalo, ne bi imeli epidemije debelosti. To je moj edini odgovor, jaz sem prva, ki bi sedela na kavču pred televizijo in jedla torte.

Mojca Cepuš o tabletah za hujšanje

Težava je uživanje sladkih pijač, ki imajo lahko kar precej dodanega sladkorja. Za žejo pijte vodo ali nesladkan čaj, dobro je, da na to navadite tudi otroke. Z uživanjem sladkih pijač lahko ves dan zaužijemo precej dodatnega, nepotrebnega sladkorja, kar se lahko dolgoročno pozna tudi na našem zdravju.

Živa Korošec