Vaša ocena: 
Ocena 3,0 od 28 glasov
Ocenite to novico!
| Zakonodaja, ki ščiti delavce, zaposlene za nedoločen čas, je dobro zaščitila ta segment dela, vendar se širijo prožne oblike dela, kjer je stopnja varnosti prenizka. | ||
| Minister za delo Ivan Svetlik | ||
Predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih določa, da se odpovedni rok skrajša s 150 na 90 dni za tiste, ki več kot 25 let delajo pri enem delodajalcu, in s 75 na 60 dni za tiste, ki delajo 15 do 25 let.
Minister za delo Ivan Svetlik je na novinarski konferenci, na kateri je predstavil prve predloge sprememb delovnopravne zakonodaje, tudi povedal, da predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih določa znižanje odpravnin, in sicer približno za 20 odstotkov. Po predlogu namreč odpravnina znaša eno petino plače za vsako leto dela, pravi minister.
Kot je pojasnil, se v praksi dogaja, da delodajalci, ki so v težavah, nimajo dovolj sredstev za izplačilo odpravnin, prav tako lahko zaradi tega pride do stečajev, pri čemer delavci izgubijo vse, saj je stečajna masa velikokrat premajhna za poplačilo odpravnine.
"Zakon določa minimalne pravice"
To je po ministrovem mnenju tudi ključen razlog, da se delodajalci ne odločajo za zaposlitve za nedoločen čas. Obenem je poudaril, da zakon določa minimalne pravice, ki so lahko v kolektivnih pogodbah urejene tudi ugodneje, pravi Svetlik.
Predlogi sprememb in dopolnitev delovnopravne zakonodaje so podrobneje predstavljeni na spletnih straneh ministrstva za delo, družino in socialne zadeve |
Ministrstvo je pripravilo tudi zakon o urejanju trga dela (prej se je imenoval zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti), ki zvišuje nadomestila v primeru brezposelnosti in veča krog upravičencev do denarnega nadomestila.
Svetlik: Višja denarna nadomestila
Novi predlog zakona določa, da nadomestilo prejme tisti, ki je delal devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, medtem ko je prej veljalo, da je bilo treba delati 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih, je pojasnil Svetlik. Kot je zatrdil, ta določba ščiti predvsem mlade, ki so težko dosegli dozdajšnji pogoj za prejem nadomestila. Prav tako se bo denarno nadomestilo v prvih treh mesecih zvišalo s 70 na 80 odstotkov plače, nadomestila pa se bodo zvišala tudi zaradi višje minimalne plače.
Vodja sektorja za programe zaposlovanja Zoran Kotolenko pa je podrobneje pojasnil, da se je s 1. marcem zaradi dviga minimalne plače minimalno denarno nadomestilo dvignilo z 272 na 334 evrov bruto oz. z 212 na 260 neto, maksimalno pa z 816 na 1.003 bruto oz. s 588 na 728 neto. Minimalno denarno nadomestilo bo po zakonu v višini 350 evrov bruto oz. 273 evrov neto, je še dejal vodja sektorja.
Po Kotolenkovih besedah se bo zaradi zakona o urejanju trga dela število prejemnikov denarnega nadomestila povečalo za nekaj odstotkov, pri čemer bo delež mladih v tej strukturi večji. Zdaj je prejemnikov nadomestila okoli 32.000, od tega od 7.000 do 8.000 mladih do 30 let.
Omogočanje t. i. delovne brezposelnosti
Predlog zakona pa omogoča tudi t. i. delovno brezposelnost, tj. vključevanje brezposelnih v malo delo in druge oblike dela, ne da bi jim pri tem ugasnile pravice iz naslova brezposelnosti. Do vrednosti 200 evrov neto mesečno bodo tako prejemniki denarnega nadomestila ohranili pravico do prejemenja tega nadomestila. Po ministrovih besedah bodo tako spodbudili tiste, ki težko najdejo zaposlitev.
Novost je po ministrovih besedah tudi širitev izvajanja javne službe na tiste iskalce dela, ki nimajo statusa brezposelnosti, denimo tiste, ki so že opredeljeni kot presežni delavci, in tiste, ki se jim izteka zaposlitev za določen čas. Ti zaposleni do zdaj niso bili upravičeni do določenih storitev, zdaj pa bodo, zagotavlja Svetlik.
Status brezposelne osebe za študente ob delu
Status brezposelne osebe bodo po novem lahko pridobili tudi tisti, ki se izobražujejo ob delu, torej tisti, ki niso zaposleni, ampak so se odločili, da bodo sami financirali izobraževanje, saj niso prišli v redne programe. Tem ne bodo ukinjali pomoči iz naslova brezposelnosti, napoveduje minister.
Glede finančnih posledic obeh zakonov je Kotolenko pojasnil, da bodo zaradi zakona o urejanju trga dela in širitev nadomestil potrebovali od 10 do 15 odstotkov več sredstev oz. glede na to, da letno dajo okoli 220 milijonov evrov, dodatno še od 28 do 30 milijonov evrov.
"Nova zakona bosta povečala prožnost in varnost"
Minister Svetlik je tudi pojasnil cilje spreminjanja obeh zakonov. Kot pravi, je njihov cilj preprečiti nadaljnjo segmentacijo trga dela in krepiti varno prožnost. "Zakonodaja, ki ščiti delavce, zaposlene za nedoločen čas, je dobro zaščitila ta segment dela, vendar se širijo prožne oblike dela, kjer je stopnja varnosti prenizka," je povedal in dodal, da bosta nova zakona povečala prožnost, obenem pa dala večjo varnost tistim, ki delajo v prožnih oblikah dela.
Nova zakonodaja je po ministrovih besedah usmerjena v večjo prožnost in bo omogočila delojemalcem, da bodo lažje spremenili svoj poklic, svojo delovno mesto in svojega delodajalca.
O zakonih tudi socialni partnerji
Po današnji predstavitvi se bo začela javna razprava o obeh zakonih. Predvidoma bo Ekonomsko-socialni svet zakona obravnaval prihodnji petek. Na tem sestanku bo ministrstvo za delo predlagalo ustanovitev posebne delovne skupine, ki se bo ukvarjala s temeljito prenovo zakona o delovnih razmerjih, pri čemer bo poudarek na večji prožnosti. Minister upa, da bodo izhodišča pripravili do aprila, tako da bodo lahko zakon pripravili vsaj do jeseni in ga še letos sprejeli na vladi in ga dali v parlamentarno proceduro.
Prav tako bo vladna stran v Ekonomsko-socialnem svetu socialnim partnerjem predlagala ustanovitev delovne skupine, ki bo pripravila poseben zakon, ki bo urejal odpravnine. Poleg obeh omenjenih zakonov ministrstvo v okviru sprememb delovnopravne zakonodaje (te so del vladne izhodne strategije) pripravlja tudi spremembe zakonov o malem delu in štipendiranju.
Glede zavodov za zaposlovanje pa je minister pojasnil, da ti ostajajo ključna institucija na trgu dela, širijo pa možnost koncesioniranja posameznih storitev, tako da bodo v večji meri vključevali druge izvajalce, zlasti tiste, ki imajo specialna znanja.
Delodajalci za t. i. varno prožnost
Vlada oz. ministrstvo za delo je z omenjenimi zakonskimi spremembami prisluhnilo želji delodajalcev. Ti ugotavljajo, da je varna prožnost "zdravilo" za konkurenčnost slovenskega gospodarstva oz. da je treba z večjo prožnostjo delovnih razmerij zagotoviti, da se učinki dviga minimalne plače, ki bodo po mnenju delodajalcev negativno vplivali na konkurenčnost gospodarstva, vsaj nevtralizirajo. Svetlik je delodajalcem konec februarja zagotovil, da je vlada odločena izpeljati ukrepe, ki jih načrtuje na trgu dela, tudi za ceno zahtev in nestrinjanja.
| Odziv predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča lahko preberete tukaj. |
Sindikati: Država gradi konkurenčnost na stroških dela
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so prepričani, da napovedane spremembe pri zakonu o delovnih razmerjih - najprej znižanje odpravnin in odpovednih rokov, nato pa znižanja pri malici, regresu, odmorih - kažejo na to, da država gradi konkurenčnost na stroških dela.
Ja, Ris, sistem SO nam menjali.
In lahko ga menjamo SPET.
Politika ne določa plač v gospodarstvu. Ne pozabi, da smo pred dvema desetletjema menjali sistem...
Ivan Kramberger se je čisto zastonj drl: "Delavci, direktorji vam tovarne kradejo!" Pa so se mu smejali. Bil sem tam!
Kaj pa prisega: Druže Tito, MI ti se kunemo...
Kdor prelomi prisego, ga bog kaznuje! Kazen pa izvaja Janša ali Pahor in vsi poslanci...
V demokraciji si namreč rablja izvoli kar delavec sam!
po EU standardih ekvivalentno tudi v podjetjih v državni lasti in egalitarno sama Vlada NE bo smela ustvarjati izjem-tako bi bilo pošteno in prav-kajne in Lp
Se boš pač moral-a znajdet sam...verjetno nisi več otrok da rabiš mamico da pazi nate..
nekaterim v službi zelo počasi teče ura, je pa res da se spočijejo pred napori doma.
Tech, kaj pa “slabi delavci”? Kje bomo kupili tolko trugic? :wink
Kmal bomo vsi mel minimalne plače in denar na roke!
5. marec 2010 ob 17:42
Prijavi neprimerno vsebinovzemi revnemu in daj bogatemu.. to je vodilo te leve "socialne" vlade...Se povsem strinjam, geslo desnice pa je nič ne daj revnemu, ampak vse bogatemu. Zato pa so se v prejšnjem mandatu ustvarjali Tajkuni, delvcem pa so se ob dorih rezultatih nižale plače.
hir aj kam end hir aj go.....ol araund d vrld maj familija
prekleti pezdeti polpismeni....
Nabrusimo kose, že klas dozoreva...
Lepo je v naši domovini " bilo " biti mlad...se še spomnite Tovariši delavci ????
Na eni strani podražitve, na drugi brcanje raje v rit.
Super, samo tako dalje!
Novinar je le zapisal, kar so mu naročili/povedali/zaukazali !
Že davno pa je prestal lobotomijo, tam nekje za Bežigradom v Ljubljani.
že od 1.1.2009 so minimalni odpovedni roki : 60 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu in 120 dni, če ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu ...
Link do aktualnega zakona (ki velja že več kot 1 leto !!!): http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&vt=6&sm=k
&q=zakon+o+delovnih+razmerjih&ma
ndate=-1&unid=UPB|042141DC6BDEEAB9C12574430
028F2FA&showdoc=1 - gre se pa za 92. člen!
Po drugi strani se delodajalci že ob zaposlitvi delavca zavedajo, da se tega nato težko znebijo oziroma je to povezano z velikimi stroški. To podjetja rešujejo na tak način, da do skrajnih mej dajejo zaposlenim le pogodbe za določen čas. Prav tako podjetje zaposli novega človeka šele takrat, ko je skoraj popolnoma prepričano, da ga bo potrebovalo tudi čez leto ali dve, kar pomeni, da je v vsakem trenutku zaposlenih manj, kot bi ji bilo ob bolj fleksibilnem trgu dela.
Iz zapisanega se mi zdi smiselno, da se delodajalcem omogoči, da se delavca, ki ga ne rabijo in nočejo znebijo praktično brez stroškov. Zato se mi zdi zelo smiselno, da se denar za odpravnino skozi celo delovno dobo počasi nabira na računu zaposlenega in ga lahko slednji črpa, ko izgubi službo ali se upokoji.
Zaščiteni kot kočevski medvedi
Privatni sektor:
Lažje odpuščanje + manjše odpravnine = "prožna varnost".
A se ti res nič ne bojijo, pa ne samo za svoje položaje ?
Naj vsaj nas ("zahodna civilacija"), ki smo vladarji sveta pustijo na miru, mi pa jim bomo pustili, da uveljavijo NWO.
Ali pač...
Predlagam medijem, da vsak mesec javno objavijo plače in dodatke ministrov, državnih sekretarjev, službe za zakonodajo, poslancev in vseh direktorjev podjetij v državni lasti, direktorjev zdravstvenih domov in zdravnikov. In razkriti vse individualne pogodbe o zaposlitvi.
Naj mi pač povečajo plačo, pa bo.
Veliko vam je še ostalo, zdrav razum, tega izkoristite.