Foto:
Foto:
false
Sindikati so zahtevali spremembo definicije minimalne plače, ki vključuje tudi dodatke. Foto: BoBo

Sodeč po odzivu enega od socialnih partnerjev, bi lahko socialni sporazum prej kot dosežek označili za polom. Najnovejša sindikalna poteza, vložitev predloga za spremembo zakona o minimalni plači, predvsem pa nedejavnost pristojne ministrice, da bi skušala vzpostaviti socialni dialog, sta, kot kaže, sodu izbili dno, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) vse glasneje razmišlja o odstopu od socialnega sporazuma, morebiti celo o izstopu iz ekonomsko-socialnega sveta.

Problem ni sindikalni predlog, težava je, ker naj bi bili delodajalci pri tem izigrani. "Mi menimo, da je tematiko treba preurediti, ampak ne sprejemamo pa tega, da nam ne dajo pri tem besede," je dejal Milan Lukić, predsednik združenja delodajalcev.

Osnovni namen februarja podpisanega socialnega sporazuma je bil doseči soglasje med partnerji. Že takrat je bilo jasno, da bodo sindikati vztrajali pri spremembi definicije minimalne plače in ministrica Anja Kopač Mrak je v začetku leta napovedala, "da se bo treba usesti za mizo in ustanoviti delovno skupino ter se pogovarjati o definiciji in višini minimalne plače".

Dve okrogli mizi v pol leta
A delovna skupina ni bila ustanovljena. V dobrega pol leta so se socialni partnerji srečali zgolj na dveh okroglih mizah, čeprav se je bil del delodajalcev pripravljen dogovoriti. "Dejstvo je, da ne more biti nezadovoljstvo z definicijo razlog za višjo minimalno plačo, se pa lahko dogovarjamo o drugih definicijah, treba se je pa dogovoriti in s soglasjem vlade in drugih socialnih partnerjev najti rešitev," je ob podpisu dejal generalni sekretar ZDS-ja Jože Smole.

Drugi podpisniki na strani delodajalcev bodo mnenje oblikovali na začetku prihodnjega tedna. Že zdaj pa so si enotni v spraševanju, kakšen smisel ima socialni sporazum, če se ta očitno krši, in kaj je namen socialnega dialoga, ko govorimo o monologu, je še poročala Urška Valjavec.