Sprejetima zakonoma o "slabi banki" in o Slovenskem državnem holdingu je referendum grozil z več front. Svojo pobudo je (sicer neuspešno) dal državni svet, dovolj podpisov za začetek postopka pa so zbrali različni sindikati. Trenutno ostaja le še možnost referenduma o t. i. slabi banki.

Ena sindikalna pobuda zamrznjena
A ministrstvo za finance je doseglo prvi dogovor. S Sindikatom delavcev energetike, ki je vložil pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendum o državnem holdingu, se je uspešno pogovarjal minister Janez Šušteršič, ki pa podrobnosti dogovora, dokler postopek ni končan, ne želi komentirati. Sindikat in ministrstvo sta dogovor parafirala, svoje pa mora o njem povedati še vlada, je bilo v državnem svetu razumeti ministra.
Dogovor je potrdil tudi prvi mož ZSSS-ja Dušan Semolič. Dodal je, da so se dogovorili o nekaterih dopolnitvah zakona, ki bi bolje zaščitili pravice delavcev v energetiki.
Druga sindikalna pobuda ostaja
Glede drugega zakona - o ukrepih za krepitev stabilnosti bank - se ministrstvo pogovarja z drugim sindikatom: Sindikatom kemične, nekovinske in gumarske industrije. Pri tem dogovor še ni bil dosežen, je v državnem svetu pojasnil Semolič.
Medtem ko se vlada pogaja s sindikatoma, je svoj postopek vodil še državni svet.
Državni svetniki z lastno pobudo
Referendumski predlog glede "slabe banke" in državnega holdinga je vložila skupina državnih svetnikov, med katerimi so prvopodpisani Mihael Jenčič, Andrej Rus, sindikalisti Branimir Štrukelj, Drago Ščernjavič in Dušan Semolič, ekonomist Jože Mencinger ter nekdanji prvi mož ajdovskega Primorja Dušan Črnigoj.

Pobudniki referenduma so kot glavne razloge za svojo odločitev navajali večino argumentov proti zakonu, ki so se pojavljali že v dosedanjih razpravah v državnem zboru in državnem svetu. Državni svet je sicer na oba zakona že izglasoval odložilni veto, državni zbor pa ju je prejšnji teden znova potrdil.

Če bi državni svetniki izglasovali zahtevo za referendum, bi moral DZ razpisati naknadni referendum najpozneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma.

Državni svet "kriv" za dva referenduma
Državnim svetnikom je do zdaj dvakrat uspelo z referendumsko pobudo, nazadnje leta 2007 glede novele zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic.
Tokratna referendumska pobuda državnih svetnikov pa je morda zadnja, saj je v parlamentarnem postopku predlog za ustavno spremembo referendumske ureditve, s katerim bi tako poslancem kot državnemu svetu odvzeli možnost zahtevanja referenduma.
Državni zbor je zakon o holdingu potrdil 28. septembra. Sindikat delavcev energetike je nato 4. oktobra vložil s približno 3.000 podpisi podprto zahtevo za razpis referenduma, še isti dan pa je državni svet nanj izglasoval veto. Državni zbor je zakon znova potrdil z absolutno večino.
Žerjav: To bi bil neracionalen luksuz
Slaba banka je po prepričanju ministra za gospodarstvo in predsednika SLS-a Radovana Žerjava v tem trenutku ključen ukrep za spodbuditev gospodarske rasti. Referendum o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank bi bil zato po njegovem prepričanju neracionalno razkošje, ki si ga ne moremo in ne smemo privoščiti. Žerjav poudarja, da od vlade vsi zahtevajo ukrepe za spodbuditev gospodarstva, tega pa brez urejenega financiranja ni mogoče pričakovati.
SDS: Eden izmed ključnih ukrepov za izhod iz krize
Kot je v sporočilu za javnost zapisal poslanec SDS-a Marko Pogačnik, "slaba banka" predstavlja pomemben korak v smeri sanacije državnih in paradržavnih bank in je eden izmed ključnih ukrepov, da bo Slovenija izšla iz krize. Pogačnik tudi poudarja, da državno premoženje do zdaj ni bilo upravljano učinkovito, tudi zaradi razpršenosti lastništva med deležniki upravljanja z državnim premoženjem ter neustrezne in pomanjkljive zakonodaje. Z uveljavitvijo zakona o Slovenskem državnem holdingu pa bo po njegovem mnenju slovensko državno premoženje upravljano po načelih preglednosti poslovanja, gospodarnosti, odgovornosti, ugotavljanja in spremljanja učinkovitosti, ločenosti ter namembnosti premoženja.
Pahor proti referendumu
Predsedniški kandidat Borut Pahor je dejal, da razume željo sindikatov, da opozorijo na stisko. "Vse to je legitimno. Kot nekdo, ki te vlade ne podpira in ki ni glasoval za ta dva zakona, pa si upam reči, da je referendum druga stvar, ki verjetno bistveno spremeni parametre možnosti, da se Slovenija povleče iz krize," je opozoril.

Po Pahorjevem prepričanju bo že sama najava referenduma vplivala na trge. Padec zakona na referendumu, zlasti pa morebiten padec vlade pa bi po njegovem mnenju Slovenijo pahnila globoko nazaj. "In ne vem, kako se bomo potem uspeli pobrati. Zdaj je čas za pamet. Še je čas," je poudaril predsedniški kandidat.

Pahor je upal, da bo v DS-ju prevladal razum, saj bi morebitna odločitev za referendum po njegovih besedah pomenila začetek nepredvidljive politične krize. Osebno meni, da je malo verjetnosti, da bi referendum uspel, ker to ne bi bil referendum o vprašanju, ampak referendum o podpori vladi. "Na neki način bi se ponovila zgodba z mojo vlado," je dejal.