Novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja podpirata stranki SMC in DeSUS. Foto: BoBo
Novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja podpirata stranki SMC in DeSUS. Foto: BoBo
Ministrico Majo Makovec Brenčič je padec novele zakona o financiranju izobraževanja razočaral. Foto: BoBo
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je v obrazložitvi zakonskega predloga poudarila, da novela ne le uresničuje odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014, ampak je njen cilj tudi dvig kakovosti šolstva. Foto: DZ/Borut Peršolja
Zakon o financiranju izobraževanja brez podpore
Milan Brglez o koaliciji, šolah, arbitraži in volitvah

Državni zbor (DZ) je glasoval o predlogu, kot ga je pripravil pristojni odbor, saj nobeno izmed predlaganih dopolnil ni dobilo zadostne podpore. Proti noveli je glasoval manjši del poslancev SMC-ja, poslanci SDS-a, NSi-ja, SD-ja, poslanca obeh manjšin in dva poslanca poslanske skupine nepovezanih poslancev. Za pa je glasoval večji del poslancev SMC-ja in poslanci DeSUS-a. Poslanci Levice so se glasovanja vzdržali.

Razprava poslancev pred glasovanjem glede novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je trajala pet ur. V njej so se pokazale razlike med vlado in opozicijo, pa tudi razklanost znotraj koalicije, kar je nakazovalo, da bo novela zakona težko dosegla zadostno podporo.

Novela je v izhodišču predlagala 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah. Odbor je nato potrdil dopolnilo SMC-ja in DeSUS-a, ki določa, da država v celoti financira obvezni program, ne financira pa razširjenega. Pred obravnavo v DZ-ju pa je 12 poslancev SMC-ja vložilo dopolnilo, ki zagovarja 100-odstotno financiranje obveznega in 65-odstotno financiranje razširjenega programa.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je v obrazložitvi zakonskega predloga poudarila, da novela ne le uresničuje odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014, ampak je njen cilj tudi dvig kakovosti šolstva. S tem namenom po njenih besedah novela prinaša možnost odvzema javne veljavnosti programa. Prav tako novela na novo opredeljuje postopek imenovanja ravnateljev.

Pri vprašanju financiranja javno veljavnega programa tako v javnih kot zasebnih šolah se novela opredeli do obveznega in tudi do razširjenega programa, je dejala ministrica, pri tem pa se ni dotaknila vprašanja, v kakšnih deležih naj bi država financirala obvezni in razširjeni program v zasebnih osnovnih šolah. Je pa predlagala, naj DZ še na tokratni seji opravi tudi tretjo obravnavo novele.

Razočarana ministrica
Po glasovanju je ministrica za šolstvo izrazila razočaranje, saj je prepričana, da je ministrstvo pripravilo dober predlog zakona, s katerim je želelo uresničiti ustavno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol in uveljaviti še druge rešitve.

Po njenih navedbah je ministrstvo pripravilo novelo zakona celovito, z rešitvami, ki ne posegajo le v financiranje in izpolnjevanje ustavne odločbe, ampak vključujejo tudi vsa varovala za trdnost javnega in vsem dostopnega šolskega sistema ter dopuščajo zasebno.

Na vprašanje, ali bodo z zakonom poskušali še enkrat, je odvrnila z besedami, da je to zdaj tudi v domeni odločanja poslancev, "priložnost je v tem trenutku že bila". Kako naprej, pa se morajo po njenih besedah odločiti skupaj.

Premier Miro Cerar po zavrnitvi novele ugotavlja, da se je ponovila že videna zgodba. "Stranke z leve in desne so ostale na ideološkem bojišču in argumenti stroke so bili poraženi," je povedal za STA. Obžaluje, da so po dobrih treh letih znova na začetku zgodbe, "ki utrjuje občutek, da so etablirane stranke pri nas bolj zavezane ideologiji kot ljudem in niso bile sposobne dojeti bistva priložnosti, ki jo je odprla ustavna odločba: da vzpostavimo boljšo pravno osnovo za nadaljnji razvoj tako javnega kot zasebnega šolstva". "Stranke so obstale na ideoloških okopih in pozabile na smoter in cilj te novele. To ni financiranje zasebnega šolstva, pač pa predvsem natančnejša razmejitev med javnim in zasebnim šolstvom in doslednejše varovanje položaja javnega šolstva," je še dodal.


Podpora SMC-ja in DeSUS-a

Novelo sta podprla SMC in DeSUS. Tudi 12 poslancev SMC-ja, ki se je podpisalo pod dopolnilo, po katerem bi država 100-odstotno financirala obvezni in 65-odstotno razširjeni programa v zasebnih osnovnih šolah, podpore noveli ni pogojevalo z izglasovanjem njihovega dopolnila. Poslanci SD-ja so noveli nasprotovali, saj po njihovi oceni ustvarja novo protiustavnost.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez je pred glasovanjem o noveli zakona o financiranju izobraževanja napovedal podporo dopolnilu SMC-ja, s katerim bi določili 65-odstotno financiranje razširjenega programa zasebnih šol. Po njegovem mnenju gre za dober kompromis. Če dopolnilo ne bo sprejeto, pa bo noveli nasprotoval, je napovedal.

SDS in NSi z dopolnili
Dopolnili sta vložila tudi opozicijska SDS in NSi, s katerima vztrajata pri 100-odstotnem državnem financiranju javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Poslanci obeh strank so prepričani, da je delitev na obvezni in razširjeni program, ki ga prinaša vladna novela o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, umetno in v neskladju z odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014.

Jožef Horvat iz NSi-ja je opozoril, da ustavna odločba ne govori o državnem financiranju zasebnih šol, ampak o financiranju javno veljavnega programa v zasebnih šolah. Strankarska kolegica Ljudmila Novak pa je dejala, da zasebno šolstvo ni grožnja, temveč dragocena obogatitev javnega šolstva, saj ponuja drugačen pedagoški pristop in nove prakse.

Jelka Godec iz SDS-a pa je koaliciji očitala barantanje s takšnimi in drugačnimi odstotki financiranja javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah, kar po njenih besedah spominja na "turško tržnico". Dodala je še, da koalicija pri tem pozablja na nedvoumnost ustavne odločbe, da mora država v celoti financirati javno veljavni program - torej tako obvezni kot razširjeni program.

Levica proti noveli
V Levici so se v razpravi izrekli proti noveli. Med drugim po njihovem mnenju ne poskrbi za dosledno ločitev med javnim in zasebnim šolstvom. Miha Kordiš je pri tem tudi zasebnim šolam v Sloveniji očital elitizem, saj po njegovih besedah učence pri vpisu izbirajo na podlagi različnih meril, kot sta npr. veroizpoved in etnična pripadnost.

Mirjam Bon Klanjšček iz NP-ja je dejala, da je 12 poslancev SMC-ja z vložitvijo dopolnila poskrbelo še za dodatno zmedo pri parlamentarni obravnavi novele. S spreminjanjem stališč iz minute v minuto po njenih besedah otroci postajajo žrtve političnega barantanja pri vprašanju šolstva. V razpravi je tako poudarila, da s poslansko in strankarsko kolegico Alenko Bratušek "za zdaj" ne podpirata novele.

Poslanec madžarske narodnosti Laszlo Göncz je ocenil, da je bila izhodiščna rešitev v noveli, ki je določila 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah, najboljši in sprejemljiv kompromis. Vsa dopolnila, ki so sledila, pa po njegovih besedah ne gredo v pravo smer in si ne zaslužijo podpore.

DeSUS: Novela je dobro pripravljena
Franc Jurša pa je napovedal, da bodo v poslanski skupini DeSUS-a podprli novelo, saj je "dobro pripravljena in potrebna". Za najboljšo rešitev je označil predlog, da država v celoti financira obvezni program, ne financira pa razširjenega. Dodal je, da je parlamentarna obravnava spregledala, da novela ureja bistveno več kot le financiranje šolstva.

Zakon o financiranju izobraževanja brez podpore
Milan Brglez o koaliciji, šolah, arbitraži in volitvah