Poslanci bodo še zadnjič obravnavali energetski zakon, ki uvaja energetske izkaznice. Foto: Državni zbor
Poslanci bodo še zadnjič obravnavali energetski zakon, ki uvaja energetske izkaznice. Foto: Državni zbor
Državni zbor
Državni zbor je soglasno sprejel tudi novelo zakona o volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament, ki jo je vlada poslala v proceduro po skrajšanem postopku. Foto: Državni zbor
Janko Veber
O energetskem zakonu bodo poslanci odločali v četrtek. Foto: Državni zbor

Poslanci DZ-ja so pričakovano sprejeli novelo zakona o RTV-ju, s katero se višina prispevka znova določa v zakonu o RTV-ju. Potrdili so tudi t. i arhivsko novelo.

Novelo zakona o RTV-ju je podprlo 55 od 78 prisotnih poslancev, 21 jih je bilo proti. Pomisleke je bilo slišati le iz poslanske skupine SDS-a, saj je njihove poslance skrbelo, da novela pomeni prikrito zviševanje prispevka. Višina RTV-prispevka je zdaj določena v zakonih o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 ter za leti 2014 in 2015, kar je po mnenju ministra za kulturo Uroša Grilca neustrezna rešitev, tudi z vidika zagotovitve finančne neodvisnosti nacionalne RTV-hiše.

Višina RTV-prispevka se z novelo torej ne spreminja in ostaja pri 12,75 evra za fizične osebe. SDS je neuspešno vložil dopolnilo, po katerem bi se višina RTV-prispevka znižala z 12,75 evra na 12 evrov, kar so koalicijski poslanci označili za politično všečen predlog, ki nepremišljeno posega v finančne temelje RTVS.

Po burni razpravi potrdili tudi t. i. novelo o arhivih
Poslanci DZ-ja so obravnavali tudi t. i. zakon o arhivih oz. novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih, s katero vlada po poročanju Radia Slovenija želi omejiti dostop do gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke.

Opozicija pa je na drugi strani želela ohraniti polno dostopnost do arhivov nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, in sicer tako, kot je bilo to potrjeno na referendumu pred tremi leti. Če bodo spremembe sprejete, opozicija že grozi z referendumom.

Novelo zakona je podprla koalicija, sprejetju pa tudi ni nasprotoval NSi. Podporo so ji odrekli poslanci SDS-a in SLS-a.

Vlada želi zavarovati osebne podatke nekdanjih funkcionarjev
Opozicijski poslanci so najbolj nasprotovali spremembam zdajšnjega tretjega odstavka 65. člena zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter o arhivih, ki določa, da je arhivsko gradivo nekdanjih družbenopolitičnih organizacij dostopno brez omejitev, razen če vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij.

SDS je zato za drugo obravnavo na seji DZ k noveli vložil omenjeno dopolnilo, s katerim predlaga povsem odprt dostop do arhivov nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. Hkrati bi morala po dopolnilu arhivska komisija o spornih vprašanjih glede dostopa odločiti v 30 dneh.

Minister za kulturo Uroš Grilc je opozoril, da je dopolnilo nedosledno, saj določa, da je gradivo odprto brez omejitev, hkrati pa govori o tem, v kolikšnem času mora odločiti arhivska komisija. Kot je dejal, arhivska komisija nima kaj delati, če je gradivo odprto brez omejitev.

Kot je znano, želi vlada na podlagi dozdajšnjih izkušenj in opozoril stroke - zakon o arhivih namreč velja že sedem let - le celoviteje urediti varovanje arhivskega gradiva. Minister za kulturo Uroš Grilc tudi meni, da bi morali zavarovati vsaj najožjo intimnost nekdanjih funkcionarjev.

Arhivska stroka je namreč predlagala kompromisno odločitev, po kateri arhivsko gradivo ostaja dostopno, vendar na tak način, da jasno varuje osebne podatke posameznika in tajne podatke države.

Prisluhnili so tudi predlogu Romana Leljaka, po katerem se lahko opravi tudi anonimizacija gradiva, torej da se prekrijejo najspornejši podatki. Po besedah ministra Grilca tudi ne bodo vztrajali pri podaljšanju roka nedostopnosti do gradiv, ki vsebujejo osebne podatke, s 75 na 80 let.

Zadnja obravnava energetskega zakona, odločitev v četrtek
Poslanci so opravili tudi tretje branje novega energetskega zakona in potrdili tri dopolnila koalicijskih poslancev. DZ je tako med drugim omehčal obvezo energetskih izkaznic, medtem ko je zavrnil amandmaje poslancev SDS-a o sistemskem operaterju elektrike. Vlada bo zdaj pripravila uskladitveni amandma, DZ pa bo o podpori celotnemu zakonu odločal v četrtek. Predlog energetskega zakona prinaša različne novosti tako proizvajalcem in distributerjem kot tudi porabnikom. Ti bodo lahko dobavitelja elektrike in plina zamenjali v treh tednih.

Prav tako bodo gospodinjstva in mali poslovni odjemalci, ki bodo izenačeni, od pogodbe lahko odstopili predčasno, vse to po zaslugi evropske zahteve po liberalizaciji notranjega trga. Odjemalci bodo imeli poleg tega po novem pravico skleniti pogodbo s katerim koli dobaviteljem v Evropski uniji.

Uvedba energetskih izkaznic za javne stavbe
Največ so poslanci razpravljali o energetskih izkaznicah, ki so sicer predpisane že v zdaj veljavnem zakonu. Energetske izkaznice bodo obvezne za nepremičnino, ki se prodaja ali oddaja v najem za več kot 12 mesecev.

Pri prodaji ali oddaji nepremičnine v najem bodo morali lastniki najpozneje do konca leta zagotoviti, da se pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti nepremičnine iz energetske izkaznice. Tako v zakonu ni več zapisa, da bi morale večstanovanjske stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 1980, pridobiti izkaznico najpozneje do konca leta 2019, tiste, ki so bile zgrajene po 1. januarju 1980, pa najpozneje do konca leta 2030.

Kot je poudaril Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, so pri energetskih izkaznicah želeli ščititi kupca. Na izkaznico ne gleda kot na strošek, temveč kot na investicijo v to, da "bomo v prihodnosti plačevali manj za stroške za energijo".

Veljavnost izkaznice je 10 let, izdajale pa jih bodo pooblaščene pravne ali fizične osebe, ki morajo za to pridobiti licenco. Strošek izdelave izkaznice nosi lastnik oz. lastniki stavbe.

Zakonu so naklonjene koalicijske poslanske skupine, medtem ko mu opozicijski poslanci podporo odrekajo. Zakon je po mnenju opozicije namreč preobsežen, na področju energetskih izkaznic presega obveznosti iz direktive, prepričani pa so tudi, da bo zaradi prevelike birokratizacije kmalu potrebna njegova novelacija.

Soglasno o volitvah v Evropskih parlament
Državni zbor je soglasno sprejel tudi novelo zakona o volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament, ki jo je vlada poslala v proceduro po skrajšanem postopku. Gre za manjše spremembe, ki so potrebne zaradi uskladitve z evropsko direktivo.

Novela poenostavlja in prilagaja kandidacijski postopek za primere, ko v Sloveniji kandidira državljan druge članice EU-ja. Novela tudi izrecno določa, da se lahko v kandidacijskem postopku, na glasovnicah in v volilni kampanji označujejo politične povezave nacionalnih političnih strank z evropskimi političnimi strankami.