Karl Erjavec je bil v vladi Mira Cerarja zunanji minister. Foto: DZ/Borut Peršolja
Karl Erjavec je bil v vladi Mira Cerarja zunanji minister. Foto: DZ/Borut Peršolja

Karl Erjavec je po koncu seje Knovsa novinarjem dejal, da je znova zanikal vedenje o pogovorih med arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik in posledično tudi odgovornost. "Celo presenetilo me je, da sta se lahko arbiter in agentka pogovarjala," je dejal sedanji obrambni minister. Izrazil je zadovoljstvo, da je pred komisijo pričal tudi arbiter Sekolec in da je povedal, "da je sam zakuhal to afero".

Erjavec je spomnil, da je bil sam deležen tudi interpelacije, da naj bi on zakuhal to afero, celo pod pritiskom hrvaških obveščevalnih služb. "To se je izkazalo, da ni res. Izkazalo se je tudi, da ni res, da naj bi naročil Drenikovi, naj se pogovarja z arbitrom. To je zanikal sam Sekolec," je poudaril Erjavec. Namignil pa je, da je celotna preiskava arbitražne afere uperjena proti njemu osebno. "Glede tega, da naj bi vedel za te pogovore, je šlo za predpostavko, ker je bilo to zadevo treba nekako zaključiti. Cilji so bili povsem drugačni – kako diskreditirati Karla Erjavca," je prepričan.

"Sem pa zadovoljen, da mi je uspelo na drugi ustni obravnavi prepričati arbitražno sodišče, da ne gre za takšno kršitev, da bi postopek ustavili, ampak da je bila potem izdana delna odločba, da se postopek nadaljuje," je dejal Erjavec. Spomnil je, da je tedanjemu premierju Miru Cerarju ponudil odstop, ki pa ni bil sprejet. "Tako da mislim, da sem storil vse, kar je bilo nujno, da arbitraža ni propadla. Ni pa moja odgovornost prisluškovalna afera," je še zatrdil.

Erjavec pričakuje, da bo Knovs zdaj končal svoje delo in da bodo člani komisije povedali, "kako so ravnale obveščevalno-varnostne službe, kakšno je bilo ravnanje agentke, arbitra in tudi glede zunanjega ministra". Zavrnil je tudi namige, da projektna skupina za arbitražo ni imela na voljo dovolj sredstev za delo. "Moram reči, da je bila arbitraža stalno prva prioriteta ministrstva za zunanje zadeve in da denar ni bil težava, ker je bilo to strateškega, nacionalnega pomena," je še zatrdil Erjavec.

Arbitražna afera leta 2015

Posnetki pogovorov Drenikove in Sekolca so leta 2015 povzročili precejšnje zaplete v arbitražnem procesu za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Sosednja država je nato sporočila, da izstopa iz procesa, ker da je "nepovratno kompromitiran". Arbitražno sodišče samo se je po zamenjavi slovenskega in hrvaškega arbitra, ki sta odstopila, leto dni pozneje odločilo, da je Slovenija s temi pogovori sicer storila prekršek, a ne takšne narave, da sodišče ne bi moglo končati dela. Konec junija 2017 je nato izdalo končno razsodbo o poteku meje med državama, ki jo priznava le Slovenija.

Knovs bo preiskavo arbitražne afere končal 8. julija

Komisija je ob obeh nekdanjih zunanjih ministrih zaslišala še nekdanjega generalnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Tomaža Kunstlja, kot je povedal predsednik Knovsa Matej Tonin, so vsi trije potrdili, da je bila arbitraža ves čas prioriteta MZZ-ja, "tako kadrovsko kot finančno". "MZZ je projektni skupini nudil vse gmotne in kadrovske vire, ki jih je projektna skupina potrebovala za svoje delo," je zagotovil Tonin. Na ta način so po Toninovih besedah zanikali besede slovenske agentke v arbitraži Simone Drenik pred Knovsom, da je bila podpora MZZ-ja pomanjkljiva.

Tonin je pojasnil še, da so na seji ugotovili še eno neskladje, in sicer v povezavi z izobraževanjem pomembnih predstavnikov vlade in članov projektne skupine, ki so ga izvajali uslužbenci Sove. Drenikova in Erjavec sta po njegovih besedah dejala, da naj bi jim Sova zagotovila, da naj bi bila komunikacija po stacionarnih telefonih dovolj varna.

"To so v predhodnih pričanjih zanikali vsi direktorji Sove, zato bomo te stvari še dodatno preverili, ker gre za zelo pomembno stvar tudi iz vidika delovanja v prihodnje," je dejal Tonin. Napovedal je, da bo komisija zato 8. julija opravila pogovore z uslužbenci Sove, ki so to usposabljanje izvajali, nato pa bo sklenila preiskavo afere.

Ugotoviti želijo, kaj so dejansko govorili ljudem, ki so jih usposabljali. Gre za manjšo skupino do desetih agentov Sove. S tem bo Knovs svojo preiskavo v povezavi z arbitražo končal, nato bodo čez poletne počitnice pripravili poročilo, prvi osnutek pa naj bi obravnavali septembra. Nosilo bo oznako zaupno, je še povedal Tonin.

Na novinarsko vprašanje je pojasnil še, da Knovs ni parlamentarna preiskovalna komisija, ki bi ugotavljala politično odgovornost. "V povezavi s politično odgovornostjo sem sam dejal, da v takem primeru, ko se je kompromitiral takšen projekt, bi minister za zunanje zadeve moral sprejeti objektivno odgovornost, a to je bila stvar tedanje vladne koalicije," je dejal prvak NSi-ja. "S politično odgovornostjo se tako ne mislimo ukvarjati. Bistveno je zgolj to, da bomo ugotovili, kaj je šlo v tehničnem smislu narobe, da se je ta kompromitacija sploh lahko zgodila. To je naša osnovna poanta poročila," je dejal Tonin. A v tem poročilu bo "tudi zelo jasno zapisano, kdo je vedel, koga vse je Simona Drenik obveščala", je še dodal Tonin.

Erjavec pa meni, da preiskava Knovsa škodi interesom Slovenije, "ker pogrevamo neke stare zgodbe". "Mislim, da je zdaj, ko je bila izdana končna razsodba, naša naloga, da dosežemo, da jo bo hrvaška stran začela spoštovati," je dejal. Izrazil je tudi prepričanje o pozitivni odločitvi Sodišča EU-ja glede slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja evropskega prava, kar je povezano z mejo, ki je bila določena z arbitražo.

Knovs: Erjavec je menil, da je komunikacija po stacionarnem telefonu varna