Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je maševal na ljubljanskih Žalah. Foto: MMC RTV SLO
Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je maševal na ljubljanskih Žalah. Foto: MMC RTV SLO
Po Sloveniji slovesno

1. november v Rimskokatoliški cerkvi namreč imenujejo praznik vseh svetih, ko se spominjajo vseh svetnikov, tudi tistih, ki nimajo svojega dne. Vseh pokojnih se v Cerkvi spominjajo 2. novembra. Stres je v cerkvi Vseh svetih na Žalah, kjer je daroval mašo, dejal: "Človek ima cilj - to je duhovna kvaliteta njegovega življenja, to je kvaliteta in lepota njegove ljubezni. In to imenujemo svetost."

Spomin na umrle so danes po Sloveniji počastili s številnimi slovesnostmi, predstavniki državnega vrha so položili vence k spomenikom žrtvam vojn in povojnih pobojev.

Začetek novembra nekoč pomenil začetek leta
Dan spomina na mrtve je tesno povezan z dnevom vernih duš, ki je 2. novembra. V slovenskem ljudskem izročilu sta oba praznika še v drugi polovici 2. stoletja ohranjala šego, ki je bila povezana s pobiranjem obrednega kruha, ki so ga otrokom in revežem delili ob pokopaliških vratih, na pokopališču ali pred cerkvijo. Otroci in reveži so hodili tudi od hiše do hiše in v zahvalo za molitev za mrtve dobili v dar obredni kruh.

Začetek novembra je nekoč pomenil začetek leta oziroma začetek zimskega obdobja za Kelte, saj se je leto nekoč delilo le na zimsko in poletno obdobje, je pojasnila predstojnica oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na filozofski fakulteti Mirjam Mencej. Za mrtve so pekli kolače ter delili jabolka in orehe.

Navada, da na 1. november vzgojijo rože, se je ohranila v številnih slovenskih krajih do danes in nekateri na predvečer 1. novembra oblikujejo cvetlične aranžmaje za grobove. 1. november je tudi priložnost za srečanja z družino in prijatelji, saj je v številnih družinah navada, da na dan spomina obiščejo mrtve na grobovih, se morda udeležijo cerkvenega obreda, nato pa se srečajo na skupni malici, pri čaju, pecivu, je povedala etnologinja Brigita Rajšter, direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja.

Pravoslavni verniki in muslimani 1. novembra ne praznujejo
V evangeličanski cerkvi posebnih bogoslužij 1. novembra ni, se pa spominjajo pokojnih in na pokopališča odnesejo sveče in rože. V Pravoslavni cerkvi 1. novembra ne praznujejo, saj so spominu na mrtve namenjene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice. Na grobove ne prinašajo rož, pač pa jih okadijo s kadilom. Tudi muslimani ne praznujejo 1. novembra, saj se pokojnih spominjajo ob dnevih barjama oziroma zadnji dan meseca ramazana, ko se odpravijo na pokopališča in molijo.

Po Sloveniji slovesno