Romska skupnost se je ohranila do danes kljub številnim oviram, poudarja Gantar. Foto: EPA
Romska skupnost se je ohranila do danes kljub številnim oviram, poudarja Gantar. Foto: EPA

Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 prebivalcev, 3834 oseb pa je navedlo romski jezik kot materni jezik. Vendar v uradu za narodnosti ocenjujejo, da jih je od 7.000 do 10.000.

Predsednik državnega zbora, ki je bil na prireditvi slavnostni govornik, je med drugim dejal še, da je treba takšne dneve primerno zaznamovati in tako izkoristiti priložnost, da se večinskemu prebivalstvu približa romsko kulturo in tradicijo. "S tem prispevamo k izkoreninjanju negativnih predstav, iz katerih se napajata nestrpnost in sovražnost do romske skupnosti in drugačnosti nasploh," je prepričan.

V Sloveniji sodijo pripadniki romske skupnosti med prebivalce, ki se pri prilagajanju modernizaciji in uveljavljanju lastne, nekonfliktne vloge v slovenski družbi spopadajo z največ težavami, še meni Gantar. "Odrinjeni na družbeno obrobje, z večinoma nizko izobrazbeno ravnjo, visoko stopnjo brezposelnosti in veliko odvisnostjo od socialnih transferjev so pogosto tarča diskriminacije, nestrpnosti in antiromskega rasizma." A v resnici so Romi po njegovih besedah nepogrešljiv del kulturnega izročila Evrope, romski skupnosti pa se je uspelo ohraniti do danes, neštetim oviram navkljub.

"Razlike so to, kar nas bogati"
Sprejemanje drugačnosti je ključen korak v smeri strpne in pravične družbe, je še poudaril predsednik državnega zbora, vendar pa za to po njegovih besedah potrebujemo "radikalen miselni premik, namreč, da so medsebojne razlike tisto, kar nas bogati, da so zaželene, da je smiselna takšna integracija, ki ohranja vse posebnosti in razlike pripadnikov manjšine ter da je spodbujanje medkulturnega učenja enako pomembno kot boj proti predsodkom".

Gantar pa je ob tem dodal tudi, da je z vidika pravne varnosti in politične participacije Slovenija v zadnjih letih veliko storila za izboljšanje položaja Romov. Pravice pripadnikov romske skupnosti je namreč vrsto let zagotavljalo 14 področnih zakonov, marca 2007 pa je Državni zbor uresničil zahtevo 65. člena Ustave RS in sprejel krovni zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, s čimer se je Slovenija uvrstila med redke države z visoko stopnjo pravne zaščite romske skupnosti. Pred kratkim je bil končno sprejet tudi Nacionalni program za Rome za obdobje 2010–2015, ki celovito posega na vsa tista področja, ki zahtevajo izboljšanje položaja in konkretizacijo uresničevanja pravic Romov, je še dejal.

Udeležence prireditve je sicer nagovoril tudi šolski minister in predsednik vladne komisije za Rome Igor Lukšič. Prireditev sta slavnostno odprla predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc in novomeški župan Alojzij Muhič, sledil pa je še bogat kulturni program.

Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 prebivalcev, 3834 oseb pa je navedlo romski jezik kot materni jezik. Vendar v uradu za narodnosti ocenjujejo, da jih je od 7.000 do 10.000.